Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

O Jehova, ti me poznaš

O Jehova, ti me poznaš

 Zbližajte se z Bogom

O Jehova, ti me poznaš

»ZA ČLOVEKA ni večjega bremena od tega, da ve, da ni nikomur mar zanj oziroma da ga nihče ne razume.« * Ali se tudi vi kdaj tako počutite? Ali se vam kdaj zdi, da ni nikomur mar za vas oziroma da nihče ne razume, kaj prestajate, kaj šele, da bi kdo razumel vaše občutke? Če je tako, vas bo morda potolažilo naslednje: Jehova se tako zelo zanima za svoje častilce, da opazi vse, kar se jim dogaja v vsakodnevnem življenju. Da je to res, nam zagotavljajo Davidove besede v 139. psalmu.

David je bil prepričan, da se Bog zanima zanj, zato je rekel: »O Jehova, preiskal si me in me poznaš.« (1. vrstica) David je tukaj uporabil čudovito govorno figuro. Hebrejski glagol, preveden s »preiskati«, se lahko nanaša na kopanje rude (Job 28:3), raziskovanje dežele (Sodniki 18:2) ali pregledovanje zbranih podatkov pri sodnem postopku (5. Mojzesova 13:14). Zares, Jehova nas pozna tako dobro, kakor da bi nas preiskal v vseh pogledih in iz vseh zornih kotov. David nas je s tem, da je uporabil zaimek »me«, naučil, da se Bog zanima za vsakega svojega služabnika posebej. Temeljito ga preiskuje in ga zato dodobra pozna.

David zatem še podrobneje opiše, kako temeljito ga Bog preiskuje: »Ti veš, kdaj sedem in kdaj vstanem. Moje misli poznaš že od daleč.« (2. vrstica) Jehova je v nekem smislu »daleč«, saj prebiva v nebesih. Vendar točno ve, kdaj se usedemo, morda na koncu dolgega dneva, in kdaj zjutraj vstanemo in pričnemo opravljati svoje vsakodnevne dejavnosti. Pozna tudi naše misli, želje in namere. Ali se je David čutil ogroženega, ker ga je Jehova tako natančno preiskoval? Ravno nasprotno, tega si je celo želel. (23. in 24. vrstica) Zakaj?

David je vedel, da Jehova svoje služabnike preiskuje iz dobrih nagibov. Takšne nagibe je imel v mislih, ko je rekel: »Opazuješ me, ko potujem in ko počivam, znane so ti vse moje poti.« (3. vrstica) Jehova vsak dan vidi vse naše »poti« – naše napake pa tudi vsa dobra dela. Ali se osredinja na slabo ali na dobro? Hebrejski izraz, ki je tukaj preveden z »opazovati«, lahko pomeni »presejati« ali »prevejati«, kar nas spomni na kmečko opravilo, pri katerem so odstranili neuporabne pleve iz kvalitetnega žita. Beseda »znan« pa je prevod hebrejske besede, ki lahko pomeni »ceniti«. Ko Jehova preiskuje to, kar njegovi častilci vsak dan rečejo in storijo, obdrži v spominu vse, kar je dobrega. Zakaj? Ker ceni njihov trud, da bi mu ugajali.

Iz 139. psalma se naučimo, da se Jehova zelo zanima za svoje častilce. Preiskuje jih in bdi nad njimi v njihovem vsakodnevnem življenju. Tako ve, s katerimi problemi se srečujejo, in razume, kakšna bolečina zaradi tega morda prežema njihov um in srce. Ali vas to, da veste, kako skrben je Bog, ne spodbuja k temu, da bi ga častili? Če vas, ste lahko prepričani o naslednjem: Jehova ne bo nikoli »pozabil vašega dela in ljubezni, ki ste jo pokazali do njegovega imena«. (Hebrejcem 6:10)

Predlog za branje Svetega pisma v septembru:

Psalm 119–150

[Podčrtna opomba]

^ odst. 1 Avtor teh besed je pisec Arthur H. Stainback.