Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali naj bi se otroci učili o Bogu?

Ali naj bi se otroci učili o Bogu?

 Ali naj bi se otroci učili o Bogu?

»Ravno dovolj smo verni, da drug drugega sovražimo, vendar ne dovolj, da bi drug drugega ljubili.« (JONATHAN SWIFT, ANGLEŠKI PISATELJ)

SWIFT je to sicer napisal v 18. stoletju, vendar bi se danes mnogi strinjali z njim. Pravzaprav so nekateri prepričani, da starši svojih otrok ne bi smeli učiti o Bogu. Menijo, da otrokom to, da odraščajo v verskem okolju, v nekaterih pogledih škodi.

Kaj pa menite vi? Katera od naslednjih izjav se vam zdi najbolj razumna?

● Starši svojih otrok ne bi smeli učiti o Bogu.

● Starši bi morali počakati, da njihovi otroci odrastejo, in se šele nato pogovarjati z njimi o verskih zadevah.

● Starši bi morali na otroke prenesti svoje versko prepričanje takrat, ko so ti še majhni. Ko pa otroci odrastejo, bi jih morali spodbujati, naj o tej zadevi sami premislijo.

● Otroci bi morali brez pomislekov prevzeti verovanje svojih staršev.

Ali religija škodi otrokom?

Noben skrben roditelj ne želi škoditi svojemu otroku. Toda ali dejstva podpirajo trditev, da otrok ni dobro učiti o Bogu? Raziskovalci že desetletja intenzivno preučujejo, kako versko prepričanje staršev vpliva na otroke. Do katerih ugotovitev so prišli?

Ugotovili so, da religija ne vpliva škodljivo na otrokov razvoj, prej nasprotno, nanj lahko vpliva pozitivno. Leta 2008 je bilo v reviji Social Science Research * objavljeno: »Izkazalo se je, da religija krepi vez med staršem in otrokom, in to velja tako za matere kot za očete.« V tem poročilu je še pisalo: »Videti je, da imata religija in duhovnost veliko vlogo v življenju številnih otrok in da sta zelo pomembni za družinske odnose.« Zanimivo je, da se ta ugotovitev ujema z besedami Jezusa Kristusa: »Srečni tisti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb.« (Matej 5:3)

Kaj pa lahko rečemo glede trditve, da bi otroci morali najprej odrasti in se šele nato učiti o Bogu in religiji? Tisti, ki zagovarjajo takšno stališče, ne upoštevajo naslednjega dejstva: Otrokov um je podoben praznemu vedru, ki čaka, da ga nekdo napolni. Prav zares, starši so pred odločitvijo: ali bodo to »vedro« sami napolnili z moralnimi načeli in prepričanji, za katera menijo, da so za otroka najbolj primerna, ali pa bodo dopustili, da bo otrokov um in srce napolnila množica idej zunaj doma.

V čem je skrivnost?

Zgodovina dokazuje, da religija utegne podpihovati fanatizem in sovraštvo. Kaj bi potem lahko storili starši, da njihovi otroci ne bi ravnali tako, kakor je napisal Jonathan Swift? Kako bi lahko svojim otrokom privzgojili versko prepričanje, ki bi jim pomagalo ljubiti druge?

Skrivnost uspeha je v tem, da najdemo odgovore na tri vprašanja: 1. Kaj naj bi se otroci učili? 2. Kdo naj bi jih učil? 3. Katere poučevalne metode so najboljše?

[Podčrtna opomba]

^ odst. 11 V to raziskavo je bilo zajetih več kot 21.000 otrok, ki živijo v Združenih državah Amerike, pa tudi njihovi starši in učitelji.