Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali je papež »naslednik svetega Petra«?

Ali je papež »naslednik svetega Petra«?

 Ali je papež »naslednik svetega Petra«?

LETA 2002 je papež Janez Pavel II. napisal pismo limburškemu škofu v Nemčiji, v katerem je njegovo odločitev glede splava razglasil za neveljavno. Papež je svoj ukrep utemeljil s tem, da je on odgovoren za »blaginjo in enotnost vsake posamezne cerkve, kar je v skladu z voljo Jezusa Kristusa«. Trdil je, da ima pravico razveljaviti škofovo odločitev, saj naj bi bil kot papež »naslednik svetega Petra«.

V neki rimskokatoliški enciklopediji piše, da je »Kristus določil svetega Petra za vodilnega med apostoli«. Nadalje pravi, da je »to, da mora Peter imeti stalne naslednike, vpeljal Kristus; in da so ti nasledniki rimski škofje«. (New Catholic Encyclopedia, 2003, 11. zvezek, strani 495, 496)

To so resne trditve. Ali ste se prepričali o njihovi resničnosti? V nadaljevanju bomo pogledali odgovore na tri vprašanja: 1. Ali Sveto pismo podpira trditev, da je bil Peter prvi papež? 2. Kaj o izvoru papeškega nasledstva pravi zgodovina? 3. Ali vedenje in nauki papežev dokazujejo, da so res Petrovi nasledniki?

Ali je bil Peter prvi papež?

Da bi katoličani dokazali, da je njihova Cerkev osnovana na Petru, se že dolgo sklicujejo na Jezusove besede, zapisane v Mateju 16:18: »Ti si Peter, in na tej skali bom sezidal svojo občino.« Te besede so v latinščini napisane celo pod kupolo bazilike sv. Petra v Rimu.

Avguštin, spoštovan cerkveni oče, je sprva verjel, da je bila občina zgrajena na Petru. Vendar pa je proti koncu svojega življenja glede pomena Jezusovih besed spremenil mnenje. V delu, znanem kot Retractationes (Preklici), je dokazoval, da je bila cerkev oziroma krščanska občina, sezidana na Jezusu, ne pa na Petru. *

Res je, da ima apostol Peter v evangelijih pomembno vlogo. Jezus je ob nekaterih posebnih dogodkih izmed apostolov izbral tri, da bi bili skupaj z njim – Janeza, Jakoba in Petra. (Marko 5:37, 38; 9:2; 14:33) Petru je zaupal »ključe nebeškega kraljestva«. Peter je z njimi odprl pot do Kraljestva najprej Judom in spreobrnjencem, nato Samarijanom in na koncu Nejudom. (Matej 16:19; Apostolska dela 2:5, 41; 8:14–17; 10:45) Ker je bil odprt človek, je večkrat govoril v imenu vseh apostolov. (Apostolska dela 1:15; 2:14) Toda ali je zaradi tega postal poglavar zgodnje krščanske občine?

Apostol Pavel je resda napisal, da je bil Peter »apostol obrezanim«. (Galačanom 2:8) Vendar sobesedilo pokaže, da Pavel ni rekel, da Peter vodi občino. Pavel je tu govoril zgolj o vlogi, ki jo je imel Peter pri oznanjevanju Judom.

Čeprav je Peter dobil veliko odgovornosti, nikjer v Svetem pismu ne zasledimo, da bi  trdil, da je poglavar občine, in da bi v imenu vseh učencev sprejemal odločitve. V svojem pismu zase pravi, da je »apostol« in »starešina«, nič več. (1. Petrovo 1:1; 5:1)

Kaj nam o izvoru papeštva pove zgodovina?

Kdaj in kako pa se je potem pojavila zamisel o papeštvu? Zamisel, da ni nič narobe, če si kdo prizadeva za pomembnejši položaj od sovernikov, je pognala korenine že takrat, ko so bili apostoli še živi. Kako so oni na to gledali?

Apostol Peter je možem, ki so bili na čelu občine, rekel, naj ne gospodujejo »nad temi, ki so Božja dediščina,« in naj se »v medsebojnih odnosih opaš[ejo] s ponižnostjo«. (1. Petrovo 5:1–5) Apostol Pavel je opozoril, da se bodo znotraj občine pojavili možje, ki bodo »govorili popačene nauke, da bi učence potegnili za seboj«. (Apostolska dela 20:30) Proti koncu prvega stoletja n. št. je apostol Janez napisal pismo, v katerem je odločno obsodil učenca Diotrefa. Zakaj pa? Med drugim zato, ker je v občini »rad zaseda[l] prvo mesto«. (3. Janezovo 9) S takšnimi opomini so apostoli ljudem, ki so hlepeli po pomembnem položaju, nekaj časa preprečevali, da bi uresničili svoje ambicije. (2. Tesaloničanom 2:3–8)

Kmalu po smrti zadnjega od apostolov so si nekateri posamezniki začeli pridobivati vse večjo veljavo. V The Cambridge History of Christianity piše: »Verjetno v Rimu do sredine drugega stoletja ni bilo niti enega ‚monarhističnega‘ škofa.« V tretjem stoletju pa je rimskemu škofu v vsaj nekaterih cerkvah uspelo postati najvišja avtoriteta. * Nekateri so zato, da bi lažje zagovarjali svojo trditev, da ima rimski škof večjo avtoriteto od drugih, sestavili seznam Petrovih naslednikov.

Vendar pa je ta seznam kaj slab dokaz za to trditev. Zakaj lahko to rečemo? Kot prvič, nekaterih imen s seznama ni mogoče preveriti. Še pomembnejše pa je, da je ta seznam že v temelju zgrešen. Kako to? Tudi če bi Peter res oznanjeval v Rimu, kot namigujejo nekateri svetni viri iz prvega in drugega stoletja, ni nobenega dokaza za to, da bi bil poglavar tamkajšnje občine.

En dokaz, da Peter ni bil poglavar občine v Rimu, najdemo v pismu Rimljanom. V njem je apostol Pavel naštel veliko tamkajšnjih kristjanov, vendar med njimi ni omenil Petra.  (Rimljanom 16:1–23) Ali si lahko zamislimo, da bi bil Peter poglavar občine, Pavel pa bi ga spregledal oziroma ga sploh ne bi pozdravil?

Bodite pozorni tudi na to, da je približno takrat, ko je Peter napisal svoje prvo navdihnjeno pismo, Pavel napisal drugo pismo Timoteju. V tem pismu je Pavel jasno omenil Rim, vendar pa ni omenil Petra. Pravzaprav je v Rimu napisal kar šest pisem in Petra ni omenil v nobenem.

Kakšnih 30 let po tem, ko je Pavel napisal svoja pisma, je apostol Janez napisal tri pisma in knjigo Razodetje. Nikjer ni omenil, da bi bila občina v Rimu najvplivnejša, niti ni omenil, da bi kateri koli od cerkvenih voditeljev imel najvišji položaj, torej da bi bil, kot pravijo nekateri, Petrov naslednik. Ne Sveto pismo ne zgodovinski dokazi ne podpirajo trditve, da se je Peter postavil za prvega škofa občine v Rimu.

Ali vedenje in nauki papežev kažejo, da so Petrovi nasledniki?

Upravičeno bi lahko pričakovali, da bo človek, ki trdi, da je »naslednik svetega Petra« in »Kristusov namestnik«, v vedenju in naukih posnemal Petra in Kristusa. Ali je Peter na primer dovolil sovernikom, da bi mu naklanjali posebno pozornost? Ne. Ni hotel, da bi mu izkazovali kakšno posebno spoštovanje. (Apostolska dela 10:25, 26) Kaj pa Jezus? Sam je rekel, da je prišel zato, da bi služil drugim, ne pa da bi drugi služili njemu. (Matej 20:28) Kakšen sloves pa imajo papeži? Ali ne marajo tega, da bi jih drugi imeli za pomembnejše, zavračajo visoke nazive in se izogibajo bahavemu razkazovanju bogastva in moči?

Tako Peter kot Kristus sta živela po visokih moralnih načelih in sta prispevala k miru. Primerjajte njuno življenje s tem, kar o papežu Leonu X. pravi katoliška enciklopedija Lexikon für Theologie und Kirche: »Leon X. je bil vpleten v politične in pogosto nepotistične dogovore ter se je pretirano vdajal posvetnim užitkom, hkrati pa je zanemarjal nujne naloge duhovne narave.« Karl Amon, katoliški duhovnik in profesor cerkvene zgodovine, pravi, da preverjena poročila o papežu Aleksandru VI. razkrivajo njegovo »silno brezvestnost, zlorabljanje položaja, simonijo in nemoralnost«.

Kaj pa lahko rečemo glede naukov papežev? Ali se ujemajo s tem, kar sta učila Peter in Kristus? Peter ni verjel, da gredo vsi dobri ljudje v nebesa. Za dobrega kralja Davida je preprosto rekel, da se »ni vzdignil v nebesa«. (Apostolska dela 2:34) Prav tako ni učil, da bi morali krščevati dojenčke. Učil je, da je krst korak, za katerega se vernik odloči na podlagi skrbnega premisleka. (1. Petrovo 3:21)

Jezus je učil, da nobeden od njegovih učencev ne bi smel stremeti za tem, da bi postal pomembnejši od drugih. »Če hoče kdo biti prvi,« je rekel, »mora biti med vsemi zadnji in vsem strežnik.« (Marko 9:35) Malo pred smrtjo je dal svojim sledilcem naslednje jasno navodilo: »Ne pustite, da vas imenujejo ‚rabi‘, kajti vaš Učitelj je eden, vsi vi pa ste bratje. Prav tako nikogar na zemlji ne imenujte ‚oče‘, kajti vaš Oče je eden, ta, ki je v nebesih. Tudi se ne pustite imenovati ‚voditelj‘, kajti vaš Voditelj je eden, Kristus.« (Matej 23:1, 8–10) Kaj pravite, ali papeži upoštevajo to, kar sta učila Peter in Kristus?

Nekateri menijo, da bi papež moral obdržati svoj položaj, pa čeprav ne bi živel krščansko. Kaj pravite, ali je takšno gledišče razumno? Jezus je rekel: »Vsako dobro drevo daje dober sad, vsako ničvredno drevo pa ničvreden sad. Dobro drevo ne more roditi ničvrednega sadu in ničvredno drevo ne more roditi dobrega sadu.« Ali se vam glede na te besede zdi, da bi Peter in Kristus želela, da bi ju povezovali s sadovi papežev? (Matej 7:17, 18, 21–23)

[Podčrtne opombe]

^ odst. 7 Jezus se je v pogovoru s Petrom osredinil na to, da je razkril, kdo je Kristus in kakšna bo njegova vloga, ne pa, kakšna bo Petrova vloga. (Matej 16:13–17) Peter je sam kasneje rekel, da je Jezus skala, na kateri je sezidana občina. (1. Petrovo 2:4–8) Tudi apostol Pavel je rekel, da je »temeljni vogelni kamen« krščanske občine Jezus, ne pa Peter. (Efežanom 2:20)

^ odst. 14 Tako Jezus kot apostoli so opozarjali, da bodo v krščanski občini začeli prevladovati ljudje, ki bodo učili odpadniške nauke. (Matej 13:24–30, 36–43; 2. Timoteju 4:3; 2. Petrovo 2:1; 1. Janezovo 2:18) Te besede so se izpolnile, ko je cerkev oziroma občina v drugem stoletju začela privzemati poganske običaje in mešati svetopisemske nauke z grško filozofijo.

[Slike na strani 25]

Ali dokazi kažejo, da so papeži posnemali Petra?