Jezus je rekel, da »zdravnika ne potrebujejo zdravi, ampak bolni«. (Matej 9:12) Iz njegovih besed je razvidno, da ni nobenega svetopisemskega razloga za to, da ne bi sprejeli pomoči zdravstvenih delavcev. Zato Jehovove priče brez zadržkov sprejmejo zdravila in medicinsko pomoč. Želijo ostati zdravi in si podaljšati življenje. Pravzaprav so nekateri med njimi (tako kot Luka, kristjan iz prvega stoletja) po poklicu zdravniki. (Kološanom 4:14)

Vendar Jehovove priče ne sprejemajo zdravljenja, ki nasprotuje biblijskim načelom. Zavračajo denimo transfuzijo krvi, saj Sveto pismo prepoveduje, da bi življenje skušali ohraniti na tak način. (1. Mojzesova 9:4; 3. Mojzesova 17:1–14; Apostolska dela 15:28, 29) Božja Beseda prav tako prepoveduje zdravljenje ali medicinske postopke, pri katerih se uporabljajo »skrivnostne moči« oziroma spiritizem. (Izaija 1:13; Galačanom 5:19–21)

Mnogi zdravniki nam ponudijo medicinske postopke, ki nam lahko rešijo življenje in niso v nasprotju s svetopisemskimi merili. Zanje se odloči mnogo Prič in pogosto so bolj kakovostni kakor tisti, ki so v nasprotju z Božjimi zahtevami.

Razumljivo je, da imajo ljudje glede zadev, povezanih z zdravjem, različna mnenja. Kar utegne koristiti enemu, morda ne pomaga drugemu. Zato tisti, ki bi radi, da bi jim postavili pravo diagnozo in jih ustrezno zdravili, morda želijo slišati mnenje še drugega zdravnika. (Pregovori 14:15)

Vsi Jehovove priče ne bodo izbrali iste vrste zdravljenja. Božja Beseda kristjanom dovoljuje, da se takrat, ko ne gre za kršitev kakega svetopisemskega zakona, odločajo po svoji vesti. (Rimljanom 14:2–4) Vsak posameznik bi se zato moral pozanimati o predlaganem zdravljenju in se prepričati, da ni v nasprotju z njegovo biblijsko šolano vestjo. (Galačanom 6:5; Hebrejcem 5:14)

Jehovov pričevalec bo takrat, ko se bo odločal glede zdravljenja, ravnal tako kakor voznik, ki se približuje zelo prometnemu križišču. Če bi zgolj vozil za avtomobili pred seboj in drvel skozi križišče, bi lahko povzročil hudo nesrečo. Moder voznik zmanjša hitrost in oceni promet ter šele nato nadaljuje vožnjo. Podobno Priče ne hitijo z odločitvami glede zdravljenja niti kar na slepo ne privzamejo priljubljenega mnenja. Pred odločitvijo raje pretehtajo možnosti, ki so jim na voljo, in preiščejo svetopisemska načela.

Jehovove priče resnično cenijo trud in predanost tistih, ki so zaposleni v zdravstvu. Hvaležni pa so jim tudi za nadvse dobrodošlo pomoč na poti do okrevanja.