Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali ste vedeli?

Ali ste vedeli?

 Ali ste vedeli?

Kaj je bilo paberkovanje in komu vse je koristilo?

Mojzesova postava je prepovedovala, da bi kmetje pobrali ves svoj pridelek. Žanjci niso smeli docela požeti žita, ki je zraslo na robu polja. Tisti, ki so obirali grozdje, niso smeli pobrati grozdnih jagod, ki so se usule po tleh, niti se niso smeli vrniti in obrati tistih grozdov, ki prejšnjič še niso bili zreli. Tisti pa, ki so otresali oljčne veje, so morali pustiti plodove, ki niso padli na tla. (3. Mojzesova 19:9, 10; 5. Mojzesova 24:19–21) Revni ljudje, sirote, vdove in tujci, ki so prebivali v deželi, so lahko zatem paberkovali oziroma pobirali puščene pridelke.

Zakon o paberkovanju je koristil celotni izraelski družbi. Zemljiške posestnike je spodbujal k velikodušnosti, nesebičnosti in k temu, da so se zanašali na Božji blagoslov. Paberkovalce pa je spodbujal k marljivosti, saj njihovo delo ni bilo lahko. (Ruta 2:2–17) Zaradi zakona o paberkovanju revni niso ostali lačni niti niso bili v breme družbi. Poleg tega niso bili ob svoje dostojanstvo, ker bi beračili ali se zanašali na miloščino.

Zakaj je Salomon za gradnjo jeruzalemskega templja uvažal les iz daljnega Libanona?

V poročilu iz 1. kraljev 5:1–10 je zapisan dogovor, ki sta ga sklenila Salomon in tirski kralj Hiram. Dogovorila sta se, da bodo iz Libanona v Izrael po morju pripeljali v splave povezane cedrove in brinove hlode, da bi jih Salomon lahko uporabil pri gradnji templja.

Na staroveškem Bližnjem vzhodu je bila cedrovina pomembno trgovsko blago. V Egiptu in Mezopotamiji so iz nje izdelovali tramove, z njo pa so tudi opažili templje in palače. Kraljevi arhivi, literarna besedila in napisi pričajo, da je takrat cedrov les redno prihajal v različne južne mezopotamske mestne države tudi kot vojni plen ali kot dajatev, ki so jo morale plačevati premagane države. V Egiptu so cedrovino uporabljali pri gradnji vladarjevih ladij, pa tudi sarkofagov in druge pogrebne opreme.

Les libanonskih ceder je posebej slovel po trpežnosti, lepoti in sladkobnem vonju, da ne omenimo tega, da je bil odporen proti insektom. Salomon je torej za gradnjo templja uporabil najboljše materiale. Danes je na pobočjih Libanonskega pogorja, ki je bilo nekdaj gosto poraslo s cedrami, ostalo samo še nekaj osamljenih otočkov teh dreves.

[Slika na strani 15]

Prevažanje libanonskih ceder; asirski relief iz Sargonove palače

[Vir slike]

Erich Lessing/Art Resource, NY