Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali je Bogu res mar zame?

Ali je Bogu res mar zame?

 Ali je Bogu res mar zame?

SE ČUTITE ljubljene? Ali pa imate kdaj občutek, da ni nikomur mar za vas? V današnjem sebičnem svetu, polnem mrzlične naglice, prične človek zlahka razmišljati, da je premajhen, da bi bil pomemben, preveč neznaten, da bi se ga opazilo. Kakor je napovedalo Sveto pismo, so mnogi tako zaverovani sami vase, da je nezanimanje za druge postalo splošno razširjeno. (2. Timoteju 3:1, 2)

Vsi ljudje imamo ne glede na starost, kulturo, jezik ali raso globoko vsajeno potrebo po tem, da ljubimo in da smo ljubljeni. Glede na nekatera poročila je naš živčni sistem posebej oblikovan, da zazna ljubezen in nežnost. Bog Jehova, ki nas je ustvaril, bolje od kogar koli drugega razume, da potrebujemo občutek, da smo ljubljeni in cenjeni. Kako bi se počutili, če bi vam zagotovil, da ste mu dragoceni in ljubljeni? To bi bilo nedvomno priznanje, ki bi vam od vseh največ pomenilo. Toda ali smo res lahko prepričani, da se Jehova zanima za nepopolne ljudi? Ali mu je mar za nas kot posameznike? Če je tako, zaradi česa mu je nekdo dragocen?

Jehovu je res mar

Pred kakimi 3000 leti je bogaboječega psalmista prevzelo strahospoštovanje, ko je opazoval veličastno nočno nebo, posuto z zvezdami. Jasno se je zavedal, da je Tisti, ki je ustvaril nešteto zvezd, neprimerljivo vzvišenejši. Ko je Jehovovo veličino primerjal s človekovo majhnostjo, je svoje začudenje nad tem, da se Jehova ljubeče zanima za ljudi, izrazil takole: »Ko gledam tvoje nebo, delo tvojih prstov, luno in zvezde, ki si jih naredil, premišljujem: Kaj je smrtni človek, da se ga spominjaš, zemeljski človek, da skrbiš zanj?« (Psalm 8:3, 4) Marsikdo bi na hitro sklenil, da je Najvišji predaleč ali da je prezaposlen, da bi sploh opazil nepopolne ljudi. Toda psalmist je vedel, da je človek kljub temu, da je v primerjavi z Bogom tako neznaten in minljiv, v njegovih očeh dragocen.

Neki drug psalmist je bil prepričan o naslednjem: »Jehovu so v veselje tisti, ki se ga bojijo, tisti, ki čakajo na njegovo srčno dobrotljivost.« (Psalm 147:11) Oba psalma, ki smo ju omenili, vsebujeta misel, ki nam gane srce. Jehova je resda vzvišen, vendar ni nekdo, ki bi zgolj mimogrede spremljal, kaj  se dogaja z ljudmi, ampak je Bog, ki skrbi zanje in so mu v veselje.

To dejstvo je še bolj poudarila biblijska prerokba, ki je opisala dogajanje v naših dneh. Jehova je po preroku Hagaju napovedal, da se bo po vsem svetu oznanjevala dobra novica o Božjem kraljestvu. In kakšen bo učinek? Med drugim naj bi se zgodilo tole: »Prišle bodo dragocenosti vseh narodov; in to hišo bom napolnil s slavo.« (Hagaj 2:7)

Kaj so te »dragocenosti«, ki prihajajo izmed vseh narodov? Pri tem vsekakor ne gre za gmotno bogastvo. (Hagaj 2:8) Srebro in zlato nista tisto, kar zares razveseljuje Jehovovo srce. Njemu so v veselje ljudje, ki ga kljub svojim slabostim častijo iz ljubezni. (Pregovori 27:11) To so »dragocenosti«, ki so mu v slavo, in Jehova njihovo srčno vdanost in goreče služenje ceni kakor zaklad. Ali ste med temi dragocenostmi?

Morda se zdi malo verjetno, da bi bila nepopolna človeška bitja dragocena Velikemu Stvarniku vsega vesolja. Vendar je tako, in ta resnica naj bi nas spodbudila, da bi se odzvali na njegovo prisrčno povabilo, naj se z njim zbližamo. (Izaija 55:6; Jakob 4:8)

»Si zelo ljubljen«

Ostareli prerok Daniel je zgodaj nekega večera imel osupljiv obisk. Med molitvijo se je pred njim pojavil pomemben obiskovalec. Ime mu je bilo Gabriel. Daniel ga je videl že nekoč prej, zato ga je prepoznal za Jehovovega angela. Gabriel je takole pojasnil svoj nepričakovani prihod: »O Daniel, prišel sem, da bi ti pomagal vse to bolje razumeti in si pridobiti boljši uvid [. . .], saj si zelo ljubljen.« (Daniel 9:21–23)

Ob neki drugi priložnosti je eden od Jehovovih angelov nagovoril Daniela takole: »O Daniel, zelo ljubljeni mož.« Zatem ga je okrepil z besedami: »Ne boj se, mož zelo ljubljeni! Mir s teboj!« (Daniel 10:11, 19) Za Daniela je bilo torej trikrat rečeno, da je »zelo ljubljen«. Ta izraz lahko v izvirnem jeziku pomeni tudi »zelo pri srcu«, »zelo v časteh« in celo »najljubši«.

Daniel je gotovo že bil blizu svojemu Bogu in je nedvomno vedel, da Jehova odobrava njegovo zvesto služenje. Vendar so bile te besede, s katerimi mu je Bog po angelskih slih izrazil svojo veliko naklonjenost, gotovo zelo dobrodejne. Ne preseneča, da je Daniel zatem odgovoril angelu, da ga je to okrepilo. (Daniel 10:19)

Ta prisrčna pripoved, ki razkriva, kaj je Jehova čutil do svojega zvestega preroka, je bila zapisana v Božjo Besedo v našo  korist. (Rimljanom 15:4) Če premišljujemo o Danielovem zgledu, lahko sprevidimo, zaradi česa postane kdo v očeh našega ljubečega nebeškega Očeta dragocen in ljubljen.

Redno preučevanje Božje Besede

Daniel je marljivo preučeval Svete spise. O tem smo prepričani, ker je sam napisal: »Jaz, Daniel, [sem] iz knjig razumel, da je število let, v katerih naj bi se [. . .] dopolnilo opustošenje Jeruzalema, sedemdeset let.« (Daniel 9:2) Daniel je imel takrat verjetno na voljo navdihnjene spise, ki so prišli izpod peresa Mojzesa, Davida, Salomona, Izaija, Jeremija, Ezekiela in drugih prerokov. Lahko si ga kar zamišljamo sedečega sredi številnih zvitkov in popolnoma zatopljenega v branje in primerjanje preroških napovedi, ki so se tikale obnove pravega čaščenja v Jeruzalemu. Zatem je v miru, verjetno v svoji strešni sobi, poglobljeno premišljeval o pomenu takšnih odlomkov. S takšnim namenskim preučevanjem si je krepil vero, to pa ga je tudi zbliževalo z Jehovom.

Ker je rad preučeval Božjo Besedo, je to tudi oblikovalo njegovo osebnost in vplivalo na njegovo življenje. To, kar je s preučevanjem spoznal v rosnih letih, mu je nedvomno pomagalo, da je bil že zelo zgodaj odločen poslušati določila Božje postave glede prehrane, ki so veljala v tistih dneh. (Daniel 1:8) Pozneje je neustrašno prenašal Božja sporočila babilonskim vladarjem. (Pregovori 29:25; Daniel 4:19–25; 5:22–28) Postal je znan po marljivosti, poštenosti in kot takšen, ki je vreden zaupanja. (Daniel 6:4) Predvsem pa je popolnoma zaupal v Jehova in ni bil pripravljen poteptati svoje vere niti takrat, ko je šlo za njegovo življenje. (Pregovori 3:5, 6; Daniel 6:23) Nič čudnega, da je bil v Božjih očeh »zelo ljubljen«!

Danes je v nekaterih vidikih lažje preučevati Sveto pismo, kakor je bilo v Danielovih dneh. Zvitke, ki so bili precej okorni za vsakdanjo rabo, so sčasoma nadomestile priročne knjige. Sedaj imamo celo Biblijo, ki vsebuje tudi zapis o tem, kako so se izpolnile nekatere Danielove prerokbe. Poleg tega imamo na voljo obilje pripomočkov in orodij za raziskovanje in preučevanje Biblije. * Ali jih uporabljamo? Ali imamo določen čas za redno branje Svetega pisma in poglobljeno premišljevanje o prebranem? Če to delamo, bo to na nas tako vplivalo, kot je na Daniela. Okrepila se nam bo vera in ojačala vez, ki je med nami in Jehovom. Božja Beseda nas bo zanesljivo vodila skozi življenje in nam tako dokazovala, da Jehova ljubeče skrbi za nas.

Vztrajna molitev

Danielu je bila zelo pomembna tudi molitev. Na Boga je naslavljal molitve, ki so Mu bile sprejemljive. Bil je še mlad, ko mu je grozila smrt, če ne bi znal razložiti sanj babilonskega kralja Nebukadnezarja. Vendar je takoj v molitvi prosil Jehova za podporo in zaščito. (Daniel 2:17, 18) Leta pozneje je ta zvesti prerok ponižno pokazal, da se zaveda svoje nepopolnosti, ko je Jehovu v molitvi priznal svoj greh kot tudi greh svojega ljudstva ter ga prosil za odpuščanje. (Daniel 9:3–6, 20) Tudi ko ni razumel česa, kar mu je bilo po navdihnjenju razodeto, je prosil Boga za pomoč. Tako mu je nekoč angel, ki je na njegovo prošnjo prišel k njemu, da bi mu omogočil nadaljnji uvid, potrdil: »Tvoje besede [so bile] uslišane.« (Daniel 10:12)

Toda zvesti Daniel v molitvah ni vedno le prosil. V Danielu 6:10 beremo: »Trikrat na dan [je] [. . .] molil k svojemu Bogu in mu izrekal hvalo, kakor je to redno delal že prej.« Za zahvaljevanje in hvaljenje Jehova je našel veliko  razlogov. In to je delal redno. Da, molitev je bila zanj tako pomemben del čaščenja, da se ji ni hotel odpovedati niti za ceno svojega življenja. Nobenega dvoma ni, da je takšna stanovitnost prispevala k temu, da se je Jehovu močno priljubil.

Kako čudovit dar je prednost, da lahko molimo! Naj ne mine dan, ne da bi se pogovarjali z našim nebeškim Očetom. Ne pozabimo se mu tudi zahvaljevati in ga hvaliti za vso dobroto, ki nam jo izkazuje. Brez zadržkov mu povejmo svoje skrbi. Razmišljajmo o tem, kako nam je doslej že odgovoril na prošnje, in mu za to izrazimo svojo hvaležnost. Za molitev si vzemimo čas – ne hitimo. Ko bomo tako Jehovu v molitvi odprli svoje srce, nam bo pokazal svojo ljubezen zelo osebno. Zato le »vztrajaj[mo] v molitvi«. (Rimljanom 12:12)

Slavljenje Božjega imena

Nobeno prijateljstvo ne obstane, če je ena stran osredinjena samo nase. To velja tudi za naš odnos z Jehovom. Daniel se je zavedal tega. Poglejmo, kako zelo pomembno mu je bilo slaviti Božje ime.

Potem ko mu je Bog v odgovor na molitev razodel Nebukadnezarjeve sanje in njihov pomen, je Daniel rekel: »Hvaljeno naj bo Božje ime od vekomaj do vekomaj, kajti Njegovi sta modrost in moč.« Ko je Daniel pozneje razkril Nebukadnezarju, kar mu je bilo razodeto, je večkrat pripisal vse zasluge Jehovu, tako da je poudarjal, da je edino on »Bog, ki razodeva skrivnosti«. Podobno je poudaril pomembnost Božjega imena, ko je prosil Boga za odpuščanje in odrešitev. Takrat je molil: »O moj Bog [. . .]! Tvoje mesto in tvoje ljudstvo namreč nosita tvoje ime!« (Daniel 2:20, 28; 9:19)

Za to, da posnemamo Daniela, imamo številne priložnosti. Tako lahko Bogu v molitvi pokažemo, da nam je zelo pomembna posvetitev njegovega imena. (Matej 6:9, 10) Poleg tega nočemo nikoli ravnati tako, da bi osramotili njegovo sveto ime. Ne, Boga želimo vedno slaviti s tem, da druge seznanjamo z dobro novico o Božjem kraljestvu.

Res je, da v današnjem svetu močno primanjkuje ljubezni in pristnega zanimanja za druge. Vendar je zelo tolažilno imeti v mislih, da je Jehovu resnično mar za vsakega častilca. Tako je, kot je rekel psalmist: »Jehova se veseli svojega ljudstva. Krotke krasi z rešitvijo.« (Psalm 149:4)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 18 Jehovove priče so izdali številne pripomočke za raziskovanje in preučevanje Svetega pisma, ki lahko ljudem pomagajo imeti od branja in preučevanja te knjige še več koristi. Če bi jih radi dobili, brez zadržkov zaprosite zanje kogar koli izmed Jehovovih prič.

[Poudarjeno besedilo na strani 21]

Bog je pokazal svojo naklonjenost Danielu tako, da ga je okrepil po angelu Gabrielu.

[Poudarjeno besedilo na strani 23]

Marljivo preučevanje in molitev sta Danielu pomagala, da je izboljšal svojo osebnost in se priljubil Bogu.