Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Jehova ceni krotkost

Jehova ceni krotkost

 Zbližajte se z Bogom

Jehova ceni krotkost

4. Mojzesova 12:1–15

OŠABNOST, ljubosumnost, častihlepnost. Te osebnostne poteze so običajne pri tistih, ki se jim v tem svetu uspe prebiti v ospredje. Toda ali se s takšnimi lastnostmi lahko zbližamo z Bogom Jehovom? Ravno nasprotno, Jehova pri svojih častilcih ceni krotkost. * To je razvidno iz pripovedi, ki jo najdemo v 4. Mojzesovi, v 12. poglavju. Opisani dogodek se je pripetil v sinajski pustinji, potem ko so bili Izraelci rešeni iz Egipta.

Mirjam in Aron sta »govorila zoper« svojega mlajšega brata Mojzesa. (Vrstica 1) Namesto da bi o svojih pomislekih govorila z Mojzesom, sta govorila zoper njega, pri čemer sta se nad njim verjetno pritoževala še drugim v taboru. Mirjam, ki je omenjena prva, je očitno imela glavno vlogo pri tem. En razlog za njuno godrnjanje je bil ta, da je bil Mojzes poročen s kušitsko ženo. Ali je bila Mirjam na to ženo, ki povrhu ni bila niti Izraelka, ljubosumna, ker bi jo ta utegnila zasenčiti?

Za tem pritoževanjem pa se je skrivalo še nekaj več. Mirjam in Aron sta govorila: »Ali je res GOSPOD govoril samo z Mojzesom? Ne govori li tudi z nami?« (Vrstica 2) Ali se je za mrmranjem pravzaprav skrivala želja po večji oblasti in priznanju?

Kakor piše v pripovedi, Mojzes na pritožbe ni odgovarjal. Očitno je obtožbe tiho prenašal. S svojo potrpežljivostjo je potrdil to, kar zanj pravi Biblija, namreč da je bil »zelo krotek, bolj ko vsi ljudje, ki so bili na zemlji«. (Vrstica 3) Mojzesu se v tej zadevi ni bilo treba zagovarjati. Jehova je dogajanje ves čas spremljal in je podprl Mojzesa.

Jehova je to mrmranje vzel osebno. Navsezadnje je bil on tisti, ki je za voditelja postavil Mojzesa. Bog je Mirjam in Arona pokaral in ju obenem spomnil, da ima z Mojzesom edinstven odnos. Dejal jima je: »Od ust do ust govorim ž njim.« Nato ju je vprašal: »Zakaj se torej nista bala govoriti zoper [. . .] Mojzesa?« (Vrstica 8) S tem da sta govorila zoper Mojzesa, sta v resnici govorila zoper Boga. Za tolikšno nespoštljivost sta si zaslužila Božjo jezo.

Mirjam, ki je bila očitno pobudnica tega upora, je bila kaznovana z gobavostjo. Aron se je nemudoma obrnil na Mojzesa s prošnjo, naj se zavzame zanjo pri Bogu. Samo zamislite si – njeno dobro je bilo sedaj odvisno od posredovanja tistega, proti kateremu sta grešila! Mojzes je krotko storil to, kar ga je Aron prosil. Goreče je rotil Jehova za svojo sestro in, kot se vidi iz te pripovedi, tako prvič spregovoril. Mirjam je bila ozdravljena, vseeno pa je morala sedem dni preživeti v osami, kar ji je bilo v sramoto.

Ta pripoved nam daje vpogled v to, katere lastnosti Jehova ceni in katere osebnostne poteze se mu upirajo. Če se želimo zbližati z Bogom, si moramo prizadevati odstraniti že najmanjše sledi ošabnosti, ljubosumnosti in častihlepnosti, ki jih morda opazimo pri sebi. Jehova ima namreč rad krotke ljudi, zato obljublja: »Krotki pa bodo podedovali deželo in se radovali v obilosti miru.« (Psalm 37:11; Jakob 4:6)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 1 Krotkost je lastnost, ki posamezniku daje moč, da lahko potrpežljivo prenaša nepravičnost in se ne maščuje.