Ali ste vedeli?
Ali ste vedeli?
Zakaj je Jezus v molitvi Jehovu rekel »Aba, Oče«?
Aramejska beseda aba lahko pomeni bodisi »oče« ali »o Oče«. Ta izraz se v Svetem pismu pojavi trikrat in v vseh treh primerih je del molitve, nanaša pa se na nebeškega Očeta Jehova. Kaj ta beseda pomeni?
V The International Standard Bible Encyclopedii piše: »V pogovornem jeziku v Jezusovih časih so besedo aba uporabljali predvsem kot izraz, ki je nakazoval tesni osebni odnos med otroki in njihovim očetom ter spoštovanje, ki so ga imeli do njega.« To je bil ljubkovalen izraz, s katerim so otroci klicali očeta, in je ena od prvih besed, ki so se je naučili. Jezus je ta izraz uporabil v izjemno goreči molitvi k svojemu Očetu. V vrtu Getsemani je samo nekaj ur pred svojo smrtjo v molitvi Jehovu rekel »Aba, Oče«. (Marko 14:36)
»Beseda aba je bila kot izraz za nagovor Boga izredno neobičajna v judovski literaturi grško-rimskega časa, nedvomno zato, ker bi zvenelo nespoštljivo, če bi Boga nagovorili s tem predomačim izrazom,« še piše v zgoraj omenjeni enciklopediji. Vendar je »Jezus s tem izrazom, ki ga je uporabil v svoji molitvi, posredno nakazal, da ima zelo tesen odnos z Bogom«. Druga dva svetopisemska stavka, v katerih se pojavi beseda aba – oba sta v pismih apostola Pavla – kažeta, da so kristjani v prvem stoletju prav tako uporabljali to besedo v svojih molitvah. (Rimljanom 8:15; Galačanom 4:6)
Zakaj je bil del Biblije napisan v grščini?
Apostol Pavel je napisal, da so bili »Božji sveti izreki« zaupani Judom. (Rimljanom 3:1, 2) Zato je bil prvi del Biblije napisan večinoma v hebrejščini, jeziku Judov. Toda krščanski spisi so bili napisani v grščini. * Zakaj?
V četrtem stoletju pr. n. št. so vojaki, ki jim je poveljeval Aleksander Veliki, govorili različna narečja klasične grščine, ki so se takrat pomešala, zato je nastal jezik koine oziroma splošna grščina. Zaradi Aleksandrovih osvajanj je koine postal mednarodni jezik tistega časa. V obdobju teh osvajanj so bili Judje že razseljeni na vse strani. Mnogi se iz babilonskega ujetništva, ki se je končalo stoletja prej, niso nikoli vrnili v Palestino. Zato številni Judje sčasoma niso več znali govoriti čiste hebrejščine in so namesto tega govorili grško. (Apostolska dela 6:1) Zaradi njih je torej nastala Septuaginta, prevod Hebrejskih spisov v jeziku koine oziroma splošni grščini.
V Dictionnaire de la Bible piše, da noben drug jezik ni bil tako »bogat, prilagodljiv ter univerzalen in mednaroden kot grščina«. Zaradi svojega obsežnega in natančnega besedišča, izdelane slovnice in glagolov, s katerimi se je dalo izraziti najneznatnejše pomenske odtenke, je to bil »na široko uporabljen sporazumevalni jezik – natanko tak, kot ga je krščanstvo potrebovalo«. Ali ni potemtakem ustrezno, da je bilo krščansko sporočilo napisano v grščini?
[Podčrtna opomba]
^ odst. 7 Kratki odlomki Hebrejskih spisov so bili napisani v aramejščini. Vse kaže, da je bil Matejev evangelij sprva napisan v hebrejščini, nato pa ga je morda sam pisec prevedel v grščino.
[Slika na strani 13]
Odlomek iz Grške Septuaginte
[Vir slike]
Courtesy of Israel Antiquities Authority