Bralci sprašujejo

Ali so naravne nesreče Božja kazen?

Naravne nesreče niso Božja kazen za ljudi. Bog ni nikoli pošiljal naravnih nesreč in jih tudi nikoli ne bo. Zakaj? Ker je »Bog [. . .] ljubezen«, kot piše v Prvem Janezovem pismu 4:8.

Ljubezen vodi Boga pri vsem, kar dela. Ljubezen ne dela škode, saj Biblija pravi, da »ljubezen bližnjemu ne dela hudega«. (Rimljanom 13:10) V Jobu 34:12 Biblija zatrjuje: »Da zares, Bog mogočni ne ravna krivično.«

Resda je Biblija za naše dni napovedala, da bodo katastrofe, kot so na primer »veliki potresi«. (Luka 21:11) Toda za opustošenje, ki ga pustijo za sabo, ni Jehova nič bolj odgovoren, kot je vremenoslovec za razdejanje, ki ga povzroči tajfun, čeprav ga je napovedal. Če torej Bog ni odgovoren za človeško trpljenje, ki ga povzročajo naravne nesreče, kdo potem je?

Biblija nam razodeva, da »ves svet [. . .] leži v oblasti hudobnega«, Satana Hudiča. (1. Janezovo 5:19) On je ubijalec vse od svojega upora na začetku človeške zgodovine pa do naših dni. (Janez 8:44) Za njega je človeško življenje nekaj cenenega, nekaj, kar se lahko zavrže. Vodi ga sebično hotenje, zato ne preseneča, da je ustvaril svetovni sistem, v katerem se bohoti sebičnost. Današnji svetovni sistem gre v opravičevanju izkoriščanja človeka tako daleč, da dopušča celo to, da mnogi nemočni ljudje živijo na področjih, kjer so v nevarnosti bodisi zaradi naravnih nesreč bodisi zaradi nesreč, ki jih povzroča človek. (Efežanom 2:2; 1. Janezovo 2:16) Zato lahko za nekatere nesreče krivimo pohlepne ljudi. (Propovednik 8:9) Kako to?

Presenetljivo veliko je katastrof, za katere je vsaj delno kriv človek. Vzemimo za primer, kakšno gorje je doletelo prebivalce ameriškega mesta New Orleans, ko ga je poplavil orkan, ali stanovalce hiš, ki so jih zravnali tokovi blata na priobalnih gorah v Venezueli. V teh primerih in še drugih so se naravni pojavi, kakršna sta veter in dež, sprevrgli v katastrofo predvsem zaradi človekove okoljske neosveščenosti, slabe gradnje, zgrešenega načrtovanja, neupoštevanja opozoril in birokratskega šušmarjenja.

Razmislite o nesreči, ki se je zgodila v biblijskih časih. V Jezusovih dneh se je nenadoma zrušil stolp in terjal 18 življenj. (Luka 13:4) Ta nesreča je bila morda posledica človeške napake, »časa in naključja« ali pa kombinacije obojega – toda vsekakor ni šlo za Božjo sodbo. (Propovednik 9:11, SSP)

Ali je Bog kdaj povzročil kakšno katastrofo? Da, toda v nasprotju z naravnimi nesrečami ali nesrečami, za katere je kriv človek, pri teh ljudje niso umirali kar povprek. Poleg tega so imele namen in so bile zelo redke. Dva takšna primera sta vesoljni potop v dneh očaka Noeta in uničenje mest Sodome in Gomore v Lotovih dneh. (1. Mojzesova 6:7–9, 13; 18:20–32; 19:24) Takrat je Bog pometel z nepopravljivo hudobnim prebivalstvom, toda ohranil pri življenju ljudi, ki so bili v njegovih očeh pravični.

Pravzaprav ima Bog Jehova sredstva, željo in moč narediti konec vsemu trpljenju in odpraviti posledice, ki jih prinašajo naravne nesreče. O Jezusu Kristusu, ki ga je Bog postavil za kralja, je v Psalmu 72:12 napovedano: »Rešil bo siromaka, ki vpije na pomoč, in ubožca, ki mu ni pomočnika.«