Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kljub razočaranju ste lahko srečni

Kljub razočaranju ste lahko srečni

 Kljub razočaranju ste lahko srečni

KDO še ni bil nikoli razočaran? Celo naš nebeški Oče, Bog Jehova, je občutil boleče razočaranje. Izraelce je na primer rešil suženjstva v Egiptu in jih bogato blagoslovil. Vendar v Bibliji beremo: »Zopet in zopet so izkušali Boga mogočnega in žalili Svetega Izraelovega.« (Psalm 78:41) Kljub temu je Jehova bil in še vedno je »srečen Bog«. (1. Timoteju 1:11)

Vzrokov za razočaranje je dejansko veliko. Kaj pa lahko storimo, da nas ne bi oropali sreče? In kaj se lahko naučimo iz tega, kako se je z razočaranji spoprijel Bog Jehova?

Kaj povzroča razočaranja

»Čas in naključje,« kot piše v Božji Besedi, »zadevata vse.« (Propovednik 9:11SSP) Zločin, nezgoda ali bolezen nam lahko nepričakovano prinese veliko gorja in tudi razočaranje. Poleg tega Biblija pravi: »Predolgo upanje dela srce bolno.« (Pregovori 13:12) Če željno pričakujemo nekaj prijetnega, nas to navdaja z veseljem, toda če se upi kmalu ne izpolnijo, se nas lahko polastita potrtost in razočaranje. Duncan *, na primer, si je vedno srčno želel služiti kot misijonar, vendar sta se z ženo morala po več letih misijonarske službe vrniti domov. »Prvič v življenju sem se počutil izgubljenega,« je dejal. »Pred seboj nisem imel nobenih ciljev. Vse je izgubilo pomen.« Bolečina, ki jo povzroči neizpolnjeno pričakovanje, je lahko dolgotrajna, kot se je to zgodilo Claire. Sama pojasnjuje: »V sedmem mesecu nosečnosti sem zaradi spontanega splava izgubila otroka. Od tega je preteklo že veliko let, toda še danes se zgodi, ko vidim kakšnega fanta, ki ima govor na odru, da sama pri sebi pomislim: Toliko bi lahko bil star moj sin.«

Boleče je lahko tudi, ko nas razočarajo ljudje, na primer ko se razdre zaroka, ko razpade zakon, ko otrok postane upornik, ko se nam izneveri kdo od bližnjih ali ko je prijatelj nehvaležen. Ker živimo med nepopolnimi  ljudmi in v težavnih časih, je možnosti za razočaranje neskončno veliko.

Razočaranje se nas lahko polasti tudi, kadar nam pri čem spodleti. Na primer, morda se počutimo ničvredne, če ne opravimo izpita, ne dobimo službe ali nas kdo ne vzljubi. Nad seboj smo morda razočarani tudi, ko kdo, ki ga imamo radi, zaide na slaba pota. Mary pravi: »Zdelo se je, da hči lepo napreduje. Imela sem občutek, da sem ji dober zgled. Toda ko je obrnila hrbet Bogu Jehovu in našim družinskim vrednotam, sem se počutila kot popolna poraženka. Nič, kar sem dosegla na drugih področjih življenja, ni moglo ublažiti moje bolečine. Bila sem čisto na dnu.«

Kako se lahko spoprimemo s takšnimi razočaranji? V odgovor premislite o tem, kako se je z razočaranji spoprijel Jehova.

Osredotočite se na rešitev

Bog Jehova je prvima človekoma ljubeče priskrbel vse, kar sta potrebovala, vendar sta postala nehvaležna in se mu uprla. (1. Mojzesova, 2. in 3. poglavje) Nato je njun sin Kajn razvil slabe lastnosti. Ni se zmenil za Jehovovo opozorilo in umoril je svojega brata. (1. Mojzesova 4:1–8) Ali si lahko predstavljate, kako razočaran je bil Jehova?

Vendar ga to razočaranje ni oropalo sreče. Zakaj? Namenil se je, da bo zemlja naseljena s popolnimi ljudmi, zato je še naprej urejal vse potrebno, da bi ta namen izpolnil. (Janez 5:17) S tem ciljem v mislih je poskrbel za odkupno žrtev in za ustanovitev svojega Kraljestva. (Matej 6:9, 10; Rimljanom 5:18, 19) Bog Jehova se ni osredotočil na problem, temveč na rešitev.

Božja Beseda nas spodbuja, naj se osredotočamo na pozitivne reči, ne pa da premlevamo, zakaj se nekaj ni izšlo tako, kot smo želeli, ali kaj bi bilo dobro, da bi naredili, pa nismo. Pravi: »Kar je resnično, kar je vredno tehtnega premisleka, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je na dobrem glasu, kar je krepostno in hvalevredno, o tem premišljujte.« (Filipljanom 4:8)

Gledati pravilno na razočaranja

Lahko se zgodi kaj, kar nam morda korenito spremeni življenje. Nenadoma se lahko na primer znajdemo brez zaposlitve, brez zakonskega tovariša ali brez prednosti, ki smo jih imeli nekoč. Izgubimo lahko dom, prijatelje ali resno zbolimo. Kako se lahko spoprimemo s takšnimi spremembami?

Nekateri so ugotovili, da pomaga določiti si prednostni vrstni red. Prej omenjeni Duncan pravi: »Ko sva z ženo ugotovila, da se nikoli več ne bova mogla vrniti k najinemu prejšnjemu načinu življenja, sva bila čisto iz sebe. Nazadnje sva se odločila, da bova dajala prednost dvema stvarema. Pomembno nama je, da skrbiva za mater in da sva še naprej, dokler je le možno, v polnočasni službi in tako večino svojega prostega časa nameniva oznanjevalskemu delu. Ko sva pred odločitvami, premisliva, kako bodo vplivale na to dvoje. Tako je vse skupaj enostavnejše.«

Mnogi smo nagnjeni k temu, da se nam ob razočaranju negativna plat zdi veliko hujša, kot je v resnici. Vzemimo, da smo se trudili dobro vzgojiti otroka, pridobiti si ustrezne pogoje za zaposlitev ali oznanjevati dobro novico v tujini, vendar naš trud morda ni bil poplačan tako, kot smo želeli. Morda se nam poraja misel: Kakšna zguba sem. Toda kakor ni mogoče reči za Boga, da je zguba, ker je človeška družina tako žalostno začela, tako tudi za nas ni mogoče reči, da smo zgube zgolj  zato, ker naša prizadevanja takoj ne obrodijo sadov. (5. Mojzesova 32:4, 5)

Ko nas razočarajo ljudje, se zlahka zgodi, da postanemo močno zagrenjeni. Jehova pa se ne odziva tako. Kralj David ga je razočaral, ko je prešuštvoval z neko žensko in nato dal njenega moža ubiti. Toda Jehova je videl, da se je David za to iskreno pokesal, zato ga je še naprej uporabljal za svojega služabnika. Podobno je zvesti kralj Josafat ravnal narobe, ko je sklenil zavezništvo z Božjimi sovražniki. Jehovov prerok je rekel: »Zaradi tega je nad teboj GOSPODOV gnev. Vendar se je na tebi le našlo nekaj dobrega.« (2. letopisov 19:2, 3SSP) Jehova se je zavedal, da Josafat zaradi ene napake še ni izdajalec. Enako lahko tudi mi ohranimo dobre odnose s prijatelji, če pazimo, da ne reagiramo preburno, kadar storijo kakšno napako. Prijatelji, ki so nas razočarali, imajo lahko še vedno lepe lastnosti. (Kološanom 3:13)

Na razočaranja lahko gledamo kot na izkušnje, ki neogibno spremljajo pot do končnega uspeha. Ko zagrešimo, smo morda razočarani sami nad seboj. Toda če pravilno in odločno ukrepamo ter gremo naprej, si lahko  opomoremo. Kralj David je, ko je bil bridko razočaran nad seboj, napisal: »Perele [so] kosti moje vsled stoka mojega po cele dneve. [. . .] Greh svoj sem ti [Jehova] razodel [. . .]. In ti si odpustil krivdo mojega greha.« (Psalm 32:3–5) Če ugotovimo, da nismo ravnali tako, kot Bog pričakuje od nas, bi ga morali prositi za odpuščanje, spremeniti svoje ravnanje in biti odločeni, da bomo v prihodnje natančneje upoštevali njegove nasvete. (1. Janezovo 2:1, 2)

Že zdaj se pripravite na razočaranja

V prihodnosti nedvomno vsakogar od nas čaka kakšno razočaranje. Kaj lahko storimo, da bi bili pripravljeni? Zanimivo je, kaj je dejal Bruno, starejši kristjan, ki mu je neko razočaranje spremenilo življenje. Rekel je: »Meni je pri spoprijemanju z razočaranjem najbolj pomagalo, da sem še naprej delal to, s čimer sem si že prej krepil duhovnost. Že prej sem se naučil, zakaj Bog dopušča, da ta kruta stvarnost še vedno obstaja. Več let sem tkal tesen odnos z Jehovom. Tako hvaležen sem bil, da sem to naredil. Vedel sem, da mi stoji ob strani, in to me je tolažilo ter mi pomagalo prestati depresijo, v katero sem zapadel.«

Medtem ko razmišljamo o prihodnosti, smo lahko prepričani o nečem: tudi če bomo morda razočarali sami sebe ali če nas bodo razočarali drugi, nas Bog ne bo nikoli razočaral. Pravzaprav je dejal, da njegovo ime Jehova pomeni: »Postal bom, kar koli bom želel postati.« (2. Mojzesova 3:14NW) To nam vliva zaupanje, da bo, zato da bi izpolnil svoje obljube, postal, kar koli je potrebno. Obljubil je, da bo po svojem Kraljestvu poskrbel, da se bo njegova volja godila »kakor v nebesih tako tudi na zemlji«. Zato je apostol Pavel napisal: »Prepričan sem [. . .], da nas ne smrt ne življenje ne angeli ne vlade [. . .] niti kar koli drugega, kar je bilo ustvarjeno, ne bo moglo ločiti od Božje ljubezni, ki je v Kristusu Jezusu.« (Matej 6:10; Rimljanom 8:38, 39)

Z zaupanjem lahko pričakujemo, da se bo izpolnilo, kar je Bog obljubil po preroku Izaiju: »Glej, jaz ustvarjam nova nebesa in zemljo novo, in o prejšnjem ne bode spomina in ne pride več na misel.« (Izaija 65:17) Kakšen čudovit obet – prišel bo čas, ko bomo razočaranja pozabili za vedno!

[Podčrtna opomba]

^ odst. 5 Nekatera imena so spremenjena.

[Poudarjeno besedilo na strani 13]

Ni mogoče reči, da smo zgube zgolj zato, ker naša prizadevanja takoj ne obrodijo sadov

[Poudarjeno besedilo na strani 14]

Božja Beseda nas spodbuja, naj se osredotočamo na pozitivne reči, ne pa da premlevamo, zakaj se nekaj ni izšlo tako, kot smo želeli

[Slike na strani 15]

Bog je srečen, čeprav se mu ljudje izneverijo, saj ve, da se bo njegov namen zagotovo izpolnil

[Slika na strani 16]

Z razočaranji se lažje spoprimemo, če damo prednost duhovnim stvarem