David, ki je bil kralj v starem Izraelu, je Stvarniku takole pel hvalnico: »Izpolnjevati tvojo voljo, o moj Bog, me veseli in tvoja postava je v mojem srcu.« (Ps. 40:8) Kljub težavam in stiskam, ki so ga v življenju doletele, se je iskreno veselil v izpolnjevanju Božje volje. Seveda pa David ni bil edini Jehovov častilec, ki je z veseljem služil pravemu Bogu.

Besede iz Psalma 40:8 je apostol Pavel povezal z Mesijem oziroma Kristusom. Napisal je: »[Jezus] je ob svojem prihodu na svet dejal: ‚»Žrtve in daritve nisi hotel, toda pripravil si mi telo. Žgalnih daritev in daritev za greh nisi odobraval.« Tedaj sem rekel: »Glej! Prišel sem (v zvitku knjige piše o meni), da izpolnim tvojo voljo, o Bog.«‘« (Heb. 10:5–7)

Jezus je, medtem ko je bil na zemlji, užival v opazovanju stvarstva, v družbi prijateljev in v tem, da je jedel skupaj z drugimi. (Mat. 6:26–29; Jan. 2:1, 2; 12:1, 2) Vendar pa je največ pozornosti namenjal izpolnjevanju volje svojega nebeškega Očeta in to mu je bilo tudi v največje veselje. Pravzaprav je rekel: »Moja jed je, da izpolnjujem voljo tistega, ki me je poslal, in da dokončam delo, ki mi ga je naložil.« (Jan. 4:34; 6:38) Jezusovi učenci so se od svojega Gospodarja naučili skrivnosti prave sreče. Z velikim veseljem so rade volje in goreče oznanjevali kraljestveno sporočilo drugim. (Luk. 10:1, 8, 9, 17)

Jezus je svojim učencem zapovedal: »Pojdite torej in mi pridobivajte učence med ljudmi iz vseh narodov. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in svetega duha ter jih učite, naj izpolnjujejo vse, kar sem vam zapovedal. In glejte, jaz bom z vami vse dni do sklenitve stvarnosti.« (Mat. 28:19, 20) Izpolnjevati to nalogo pomeni  oznanjevati ljudem, kjer koli jih najdemo, opravljati ponovne obiske pri tistih, ki so pokazali zanimanje, in preučevati Biblijo s takšnimi posamezniki. To delo nam je lahko velik vir veselja.

Bodisi da ljudje pokažejo zanimanje za naše sporočilo ali pa ne, ima naše stališče ključno vlogo pri tem, da v oznanjevanju najdemo veselje. Zakaj še naprej oznanjamo dobro novico, kljub temu da včasih morda doživimo ravnodušen oziroma brezbrižen odziv? Ker se zavedamo, da je oznanjevanje Kraljestva in pridobivanje učencev izraz naše ljubezni do Boga in bližnjega. Prav zares, v nevarnosti so življenja – tako naša kakor tudi naših bližnjih. (Ezek. 3:17–21; 1. Tim. 4:16) Razmislimo zdaj o nekaterih stvareh, ki pomagajo mnogim našim sovernikom, da ohranijo oziroma v sebi znova prebudijo gorečnost za oznanjevanje na področjih, kjer ni lahko oznanjevati.

Uporaba ustreznih vprašanj na oznanjevanju pogosto prinese dobre rezultate. Nekega jutra je Amalia v parku videla, da neki moški bere časopis. Pristopila je k njemu in ga vprašala, ali je prebral kakšno dobro novico. Ko je odgovoril, da ne, mu je Amalia rekla: »Jaz vam prinašam dobro novico o Božjem kraljestvu.« To mu je vzbudilo zanimanje in sprejel je svetopisemski tečaj. Pravzaprav je Amalia v tem parku začela voditi kar tri svetopisemske tečaje.

Janice si je oznanjevalsko področje ustvarila tam, kjer je delala. Ko sta neki varnostnik in še ena sodelavka pokazala zanimanje za članek, ki je bil objavljen v Stražnem stolpu, se je ponudila, da bi jima redno prinašala revije. Enako je bilo pri neki drugi sodelavki, ki je bila prevzeta nad raznolikostjo tem, obravnavanih v Stražnem stolpu in Prebudite se!. Zatem jo je za revije prosila še ena sodelavka. »Res velik blagoslov od Jehova!« pravi Janice. Nazadnje je v službi imela revijalni obhod pri 11 ljudeh.

Neki potujoči nadzornik je predlagal, da naj pogovora s stanovalcem ne sklenemo enostavno tako, da mu rečemo, da se bomo oglasili drugič. Namesto tega bi človeka lahko vprašali: »Ali vam lahko pokažem, kako poteka svetopisemski tečaj?« Ali pa: »Kateri dan in ob kateri uri bi vam ustrezalo, da se oglasim pri vas in da nadaljujeva pogovor?« Potujoči nadzornik je poročal, da so s takšnim pristopom bratje in sestre v neki občini, v kateri je služil, v enem samem tednu začeli voditi 44 svetopisemskih tečajev na domu.

Zelo učinkovito je lahko, če ponovni obisk opravimo hitro – morda že v nekaj dneh po prvem obisku. Zakaj? Ker s tem pokažemo, da iskrenim posameznikom res želimo pomagati razumeti Sveto pismo. Neka ženska je na vprašanje,  zakaj se je strinjala, da Jehovove priče z njo preučujejo Biblijo, odgovorila: »Preučevati sem začela, ker so do mene pokazali iskreno zanimanje in ljubezen.«

Madaí je že kmalu po koncu Pionirske šole vodila 15 svetopisemskih tečajev, še 5 pa jih je predala drugim oznanjevalcem. Več njenih biblijskih učencev je začelo redno obiskovati naše shode. Kaj je Madaí pomagalo začeti toliko tečajev? Iz šole si je še posebej zapomnila, da se mora k tistim, ki so na prvem obisku pokazali zanimanje, vračati toliko časa, dokler jih ne najde. Neka druga Priča, ki je že mnogim pomagala spoznati biblijske resnice, pa pravi: »Ugotovila sem, da je vztrajnost pri opravljanju ponovnih obiskov ključnega pomena, da lahko pomagamo ljudem, ki želijo spoznati Jehova.«

Za opravljanje ponovnih obiskov in vodenje svetopisemskih tečajev je potrebna marljivost. Toda nagrada daleč presega ves takšen trud. Če se posvečamo oznanjevanju Kraljestva, lahko drugim pomagamo priti do »točnega spoznanja resnice«, kar lahko zanje pomeni rešitev. (1. Tim. 2:3, 4) Nam pa lahko to prinese zadovoljstvo in veselje brez primere.