»NEPOZABNO!« S to besedo so mnogi opisali ogled »Drame Stvarjenje«. Drama je prišla ravno pravi čas in se je neizbrisno vtisnila v spomin vseh, ki so si jo ogledali. Poleg tega je res odlično pričevala o Jehovovi slavi, in to samo malo pred tem, ko je Hitler začel kruto preganjati Božje ljudstvo v Evropi. Kaj pa je bila »Drama Stvarjenje«?

Leta 1914 so v svetovnem središču Jehovovega ljudstva v Brooklynu v New Yorku prvič predvajali »Fotodramo stvarjenja«. To je bila osemurna predstavitev diapozitivov in filma, in to v barvah ter z zvokom. »Fotodramo« si je ogledalo milijone ljudi po vsem svetu. Istega leta je izšla tudi njena krajša različica »Drama hevreka«. Toda do začetka dvajsetih let prejšnjega stoletja so bili diapozitivi, filmski trakovi in projekcijska oprema že močno obrabljeni. Še vedno pa je bilo veliko povpraševanje po ogledu »Fotodrame«. Prebivalci mesta Ludwigsburg v Nemčiji so na primer spraševali: »Kdaj bodo spet prikazovali ‚Fotodramo‘?« Ali je bilo mogoče glede tega kaj storiti?

Da bi to dramo lahko še naprej predvajali, so v dvajsetih letih prejšnjega stoletja predstavniki betelske družine v Magdeburgu v Nemčiji pri neki tiskovni agenciji v Parizu kupili filmske trakove, v grafičnih podjetjih v Leipzigu in Dresdnu pa diapozitive. Temu so dodali še nekaj diapozitivov iz prvotne »Fotodrame«, ki so bili še vedno uporabni.

Brat Erich Frost, nadarjen glasbenik, je skomponiral glasbo, ki je spremljala film in diapozitive. Besedilo za pripovedovalca so deloma vzeli iz naše knjige Stvarjenje. Zato so to revidirano različico »Fotodrame« poimenovali z novim imenom »Drama Stvarjenje«.

Ta nova drama je bila enako dolga kot »Fotodrama«, namreč osem ur, in so jo prikazovali po delih več večerov zapored. Predstavila je zanimive podrobnosti o stvarjenjskih dnevih, ponudila pregled biblijske in svetne zgodovine ter opozorila, da je kriva vera človeštvo pustila na cedilu. »Drama Stvarjenje« je bila predvajana v Avstriji, Nemčiji, Luksemburgu in Švici pa tudi nemško govorečemu občinstvu v drugih državah. *

Erich Frost je pojasnil: »Svoje sodelavce, še zlasti tiste iz orkestra, sem spodbujal, naj ob teh predstavah med pavzami  gredo od vrste do vrste in navzočim ponujajo naše čudovite knjige in brošurice. Tako smo oddali več literature, kakor bi jo bilo mogoče oddati med delom po hišah.« Johannes Rauthe, ki je organiziral te predstave na Poljskem in v današnji Češki, se spominja, da je mnogo navzočih pustilo svoje naslove, da bi jih obiskali. Ti naslovi so bili podlaga za plodne ponovne obiske.

»Drama Stvarjenje« je po različnih mestih še v tridesetih letih prejšnjega stoletja polnila dvorane, in ponavadi je vse mesto govorilo o Jehovovih pričah. Do leta 1933 je predstave, ki jih je organizirala naša podružnica v Nemčiji, obiskalo skoraj milijon ljudi. »Zgolj zato, da bi si ogledali Dramo,« se spominja Käthe Krauss, »smo pet dni vsak dan samo v eno smer prehodili 10 kilometrov, skozi gozdove ter čez hribe in doline.« Else Billharz pa pravi: »Ob ‚Drami Stvarjenje‘ je v menili vzniknila ljubezen do resnice.«

Alfred Almendinger se spominja, da je bila njegova mama nad ogledom te drame »tako navdušena, da si je kupila Biblijo in v njej iskala besedo ‚vice‘«. Ker v Bibliji te besede ni mogla najti, je nehala hoditi v cerkev in se dala krstiti. »Zaradi ‚Drame Stvarjenje‘ je spoznalo resnico zelo veliko ljudi,« se je spominjal Erich Frost. (3. Jan. 1–3)

Ravno med največjo obiskanostjo predstav »Drame Stvarjenje« pa je Evropo zajel val nacizma. Na začetku leta 1933 so dejavnost Prič v Nemčiji prepovedali. Od takrat naprej pa vse do konca druge svetovne vojne leta 1945 so bili Jehovovi služabniki v Evropi žrtve hudega preganjanja. Erichu Frostu je bila svoboda odvzeta za skupaj okoli osem let. Toda preživel je in pozneje služil v nemškem Betelu v Wiesbadnu. Kako dobro, da je ta nepozabna »Drama Stvarjenje« prišla ravno pravi čas in vlila pogum premnogim kristjanom, pred katerimi so bile hude preizkušnje vere, ki jih je s seboj prinesla druga svetovna vojna. (Iz našega arhiva v Nemčiji)