JEHOVOVO ljudstvo ima zelo bogato duhovno dediščino. Izredno zbirko te dediščine nam lahko približajo naše publikacije, pa tudi fotografije, pisma, osebne pripovedi in starinski predmeti, povezani z našim čaščenjem, oznanjevanjem in zgodovino. Toda zakaj bi takšne stvari sploh trajno hranili ter brskali po preteklosti? V starem Izraelu, na primer, so morali družinski poglavarji svoje sinove poučiti o Jehovovih zakonih in čudovitih dejanjih, da bi ti lahko »zaupali v Boga«. (Ps. 78:1–7)

Pri izpolnjevanju Jehovovega namena ima že dolgo svojo vlogo tudi preiskovanje arhivov. Ko so denimo nasprotniki skušali ustaviti gradnjo jeruzalemskega templja, je ob uradni preiskavi arhiva v Ekbatani, glavnem mestu Medije, prišel na dan dokument, s katerim je kralj Kir to gradnjo odobril. (Ezra 6:1–4, 12) Tako je bil lahko tempelj v skladu z Božjo voljo obnovljen. Na arhivske vire se je prav tako zanašal evangelijski pisec Luka, ki je »vse od začetka natančno raziskal«. (Luk. 1:1–4)

Vodstveni organ se zelo zanima za našo teokratično zgodovino. Eden od njegovih članov je glede potrebe, da se naša duhovna dediščina  ohranja, dokumentira in prenaša naprej, rekel: »Da bi lahko vedeli, kam gremo, moramo vedeti, od kod prihajamo.« Zato so na svetovnem sedežu v Brooklynu, v New Yorku, pred kratkim odprli Spisni arhiv, ki deluje pod vodstvom spisnega odbora.

»DRUŽINSKI ALBUM« IN »DRUŽINSKA ZAPUŠČINA«

Stvari iz preteklosti gredo sčasoma v pozabo, zato si večina med nami verjetno želi imeti doma čim popolnejšo družinsko zbirko. V spisnem arhivu si zdaj marljivo prizadevajo ohraniti in dokumentirati našo bogato in čedalje obsežnejšo dediščino. Za fotografije, ki so skrbno hranjene v arhivu, bi lahko rekli, da so del našega »družinskega albuma«. Med dragocenosti arhiva spadajo tudi naše prve publikacije, vznemirljive osebne pripovedi in neprecenljivi spominski predmeti. Te dragocenosti so »družinska zapuščina«, ki nam pove več o naši teokratični dediščini in nam pomaga z zaupanjem gledati v prihodnost naše duhovne družine.

Vabimo te, da si spisni arhiv ogledaš, in sicer tako, da redno bereš to novo rubriko »Iz našega arhiva«, ki bo periodično izhajala v preučevalni izdaji Stražnega stolpa. V prihodnji izdaji na primer nameravamo objaviti pripoved s slikami, ki bo odgovorila na vprašanja: Kaj je bil voziček zore? Kdo ga je uporabljal? Kdaj so ga uporabljali in za kaj?

Ta arhivska zbirka nam podobno kakor družinski album veliko pove o nas in naših duhovnih prednikih – o veri in pogumu tistih, ki so živeli pred nami, o radostih in izzivih služenja našemu ljubečemu nebeškemu Očetu in o tem, kako je Bog svoje ljudstvo vodil in neomajno podpiral. (5. Mojz. 33:27) Prepričani smo, da bo Jehova prizadevanje, da zgodovina naše organizacije ne bi šla v pozabo, blagoslovil. Tako bomo lahko še bolj enotni in okrepljeni, da bi izpolnjevali njegovo voljo.

[Okvir/slika na strani 31]

Arhiv od blizu

Med pripravo krščanske literature, DVD-jev in drugega svetopisemskega gradiva naši pisci, umetniki, raziskovalci in drugi uporabljajo material iz arhiva. Zato si spisni arhiv zelo prizadeva, da bi zbral in ohranil čim več zgodovinskega materiala in pri tem posega po praktičnih rešitvah. Viri takšnega materiala so na primer podružnice, betelski oddelki, občine, posamezniki in svetne ustanove. Oglejmo si, kaj vse spada k delu arhiva:

Zbiranje in analiziranje: V arhivsko zbirko prihajajo vedno novi edinstveni primerki. Mnoge od teh podarijo oziroma posodijo posamezniki iz družin, ki že desetletja zvesto služijo Jehovu. Ob analiziranju in primerjanju takšnega materiala še bolje razumemo našo zgodovino in tiste, ki so bili del nje.

Katalogizacija: Zbirko spisnega arhiva sestavlja več tisoč primerkov in nekateri od teh so stari že več kot sto let. V arhiv pridejo primerki različnih oblik, velikosti in vrst, in jih je treba skrbno katalogizirati za prihodnjo rabo.

Restavriranje in konzerviranje: Slabo ohranjene knjige in starinske predmete obnovijo in zaščitijo s sodobnimi restavratorskimi postopki. Dokumente, fotografije, izrezke iz časopisov, filme in druge posnetke spravijo v digitalno obliko. Tako se lahko do njih dostopa elektronsko, s čimer se prepreči, da bi se originalni dokumenti ali drugi predmeti zgodovinske vrednosti jemali v roke.

Shranjevanje in dostop: Arhivski material je shranjen sistematično in varno, da se ne bi kaj izgubilo in da ga ne bi poškodovali svetloba in vlaga. Trenutno nastaja podatkovna baza, ki bo omogočala lažje raziskovanje teh dragocenosti iz naše preteklosti in dostopanje do njih.

[Slike na strani 32]

1. Plakat za Fotodramo stvarjenja. 2. Seznam naročnikov. 3. Avtomobil z ozvočenjem. 4. Naslovnica Stražnega stolpa, 15. april 1912. 5. Zaporniška kartoteka J. F. Rutherforda. 6. Mikrofon radia WBBR. 7. Gramofon. 8. Kovček za knjige. 9. Osebni zapiski. 10. Telegram za J. F. Rutherforda.