Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Verne služabnike iz davnine je vodil Božji duh

Verne služabnike iz davnine je vodil Božji duh

 Verne služabnike iz davnine je vodil Božji duh

»Sedaj me je Vrhovni gospod Jehova poslal s svojim duhom vred.« (IZA. 48:16)

1., 2. Kaj potrebujemo, da bi lahko ravnali v veri, in kako nas bo spodbudilo pregledovanje življenja vernih služabnikov iz davnine?

ČEPRAV je od Abelovega časa živelo že mnogo ljudi, ki so dokazovali, da imajo vero, pa v Svetem pismu piše: »Vere nimajo vsi.« (2. Tes. 3:2) Zakaj nekateri ljudje imajo vero in kaj jim pomaga zvesto služiti Bogu? Vera v veliki meri izhaja iz tega, kar človek sliši iz Božje Besede. (Rim. 10:17) Ta lastnost je del sadu, ki ga rojeva Božji sveti duh. (Gal. 5:22, 23) Torej, da bi ravnali v veri, potrebujemo svetega duha.

2 Zmotno bi bilo sklepati, da se verni moški in ženske že rodijo takšni, namreč da jim je vera prirojena. Zgledni služabniki, o katerih beremo v Svetem pismu, so bili ljudje, ki so čutili kakor mi. (Jak. 5:17) Tudi oni so imeli svoje dvome in šibkosti ter so se kdaj pa kdaj počutili negotove, pa vendar so po Božjem duhu »dobili moč«, da so se spoprijeli z izzivi. (Heb. 11:34) Pregledovanje tega, kako je Jehovov duh deloval nanje, nas bo navedlo, da bomo v tem času, ko nam toliko stvari lahko oslabi vero, še naprej zvesto služili Bogu.

Božji duh je podpiral Mojzesa

3.–5. a) Kako vemo, da je Mojzesu pomagal sveti duh? b) Kaj se iz Mojzesovega primera naučimo o tem, kako Jehova daje svojega duha?

3 Mojzes je bil izmed vseh ljudi, ki so živeli leta 1513 pr. n. št., »daleč najkrotkejši«. (4. Mojz. 12:3) Temu služabniku blage narave je bila v izraelskem narodu zaupana velikanska odgovornost. Ob pomoči Božjega duha je lahko prerokoval, sodil, pisal, vodil in delal čudeže. (Beri Izaija 63:11–14.) Vendar je ob neki priložnosti potožil, da je njegovo breme odgovornosti enostavno pretežko. (4. Mojz. 11:14, 15) Zato je Jehova vzel od duha, ki je bil na Mojzesu in ga dal na 70 drugih, da bi mu pomagali nositi breme. (4. Mojz. 11:16, 17) Čeprav se je Mojzesu zdelo njegovo breme pretežko, ga v resnici ni nosil sam, niti ga niso sami nosili možje, ki so bili izbrani, da mu pomagajo.

4 Mojzes je prejel dovolj svetega duha, da opravi svojo nalogo. Dovolj duha je imel tudi po tem, ko mu ga je Jehova nekaj odvzel in ga dal 70 možem. Mojzes ga ni imel premalo, 70 mož pa ga ni imelo preveč. Jehova nam daje toliko duha, kolikor ga potrebujemo glede na naše okoliščine. »On ne daje duha na mero«, ampak od svoje »polnosti«. (Jan. 1:16; 3:34)

5 Ali doživljaš preizkušnje? Ali opažaš, da imaš vse več odgovornosti, ki ti jemljejo vse več časa? Ali se trudiš skrbeti za duhovne in telesne potrebe svoje družine, čeprav so življenjski stroški čedalje višji oziroma imaš čedalje večje težave z zdravjem? Ali imaš velike odgovornosti v občini? Lahko si prepričan, da ti Bog lahko po svojem duhu da moč, ki jo potrebuješ, da bi se spoprijel z vsakršnimi okoliščinami. (Rim. 15:13)

 Sveti duh je usposobil Bezalela

6.–8. a) Kaj sta lahko delala Bezalel in Oholiab, ker sta dobila Božjega duha? b) Kaj še kaže na to, da je Bezalela in Oholiaba vodil Božji duh? c) Zakaj je Bezalelov primer spodbuden za nas danes?

6 V istem času kot Mojzes je živel tudi Bezalel. Iz njegovega primera se lahko veliko naučimo o delovanju Božjega duha. (Beri 2. Mojzesova 35:30–35.) Bezalel je bil postavljen, da vodi izdelavo potrebne opreme za sveti šotor. Ali je imel rokodelske veščine že prej, preden se je lotil tega obsežnega projekta? Morda, vendar je po vsej verjetnosti bila njegova zadnja služba izdelovanje opek za Egipčane. (2. Mojz. 1:13, 14) Kako je torej Bezalelu uspelo opraviti to zahtevno nalogo? Jehova ga je napolnil »z Božjim duhom, da bi dobil modrost, razumnost, spoznanje in da bi bil spreten pri vsakem delu« ter da bi »vešče izdeloval vsakršne predmete«. Kakršno koli prirojeno spretnost, ki jo je morda imel, je sveti duh samo še izpopolnil. Enako je veljalo za Oholiaba. Bezalel in Oholiab sta postala dobro izurjena, saj nista samo opravljala svojih nalog, ampak sta tudi šolala druge. Da, Bog ju je usposobil, da sta učila druge.

7 Še en dokaz za to, da je Bezalela in Oholiaba vodil Božji duh, je izjemna trpežnost njunih izdelkov. Oprema, ki sta jo izdelala, je bila v rabi še kakih 500 let pozneje. (2. krn. 1:2–6) V nasprotju z današnjimi proizvajalci jima ni bilo v interesu, da bi na izdelkih pustila svoj podpis ali svojo blagovno znamko. Vse zasluge za svoje dosežke sta pripisovala Jehovu. (2. Mojz. 36:1, 2)

8 Danes moramo morda opravljati zelo zahtevne naloge, za katere so potrebne posebne veščine. Takšne naloge so lahko gradbena dela, tiskanje, organiziranje zborovanj ali pomoči ob naravnih nesrečah pa tudi sodelovanje z zdravniki in bolnišničnim osebjem, kadar gre za naše svetopisemsko stališče glede rabe krvi. Včasih te naloge opravljajo izurjeni posamezniki, toda bolj pogosto jih opravljajo prostovoljci, ki s tem nimajo veliko izkušenj. Uspeva jim zaradi pomoči Božjega duha. Ali se obotavljaš sprejeti kakšno nalogo v Jehovovi službi, ker meniš, da so drugi bolje usposobljeni za to? Ne pozabi, da lahko sveti duh izpopolni tvoje znanje in sposobnosti ter ti pomaga izvršiti vsako nalogo, ki jo prejmeš od Jehova.

Jozue je bil uspešen, ker mu je pomagal Božji duh

9. V kakšnih okoliščinah so se znašli Izraelci po prihodu iz Egipta in katero vprašanje se je postavilo?

9 Božji duh je vodil še enega Božjega služabnika, ki je živel v Mojzesovem in Bezalelovem času. Malo po tem, ko so Izraelci odšli iz Egipta, so Amalečani, ne da bi bili izzvani, napadli Božje ljudstvo. Prišel je čas, da se jim Izraelci postavijo po robu. Izraelci niso bili vajeni vojskovanja, vendar so se morali kot osvobojeno ljudstvo sedaj spustiti v svoj prvi vojaški spopad. (2. Mojz. 13:17; 17:8) Potrebovali so nekoga, da bi vodil vojaške čete. Kdo bi bil primeren?

10. Zakaj so Izraelci pod Jozuetovim poveljstvom zmagali v boju?

10 Izbran je bil Jozue. Toda če bi moral navesti svoje dotedanje delovne izkušnje, zaradi katerih bi ustrezal za to vlogo, kaj bi lahko navedel? Suženjsko delo? Izdelovanje opek? Nabiranje mane? Resda je bil Jozuetov dedek Elišama knez Efraimovega rodu in je očitno vodil 108.100 mož iz enega od izraelskih trirodovnih oddelkov. (4. Mojz. 2:18, 24; 1. krn. 7:26, 27) Vendar je Jehova dal po Mojzesu navodila, da vojske ne bo vodil niti Elišama niti njegov sin Nun, ampak Jozue. Bitka je trajala večji del dneva. Ker je bil Jozue popolnoma poslušen in je zelo cenil vodstvo Božjega svetega duha, so Izraelci izbojevali zmago. (2. Mojz. 17:9–13)

11. Kako smo lahko tako kot Jozue uspešni v sveti službi?

 11 Kasneje je Jozue, »poln duha modrosti«, nasledil Mojzesa. (5. Mojz. 34:9) Sveti duh mu ni dal sposobnosti, da tako kot Mojzes prerokuje ali dela čudeže, vendar pa mu je omogočil, da je poveljeval Izraelcem v vojaški akciji, s katero so osvojili kanaansko deželo. Danes se utegnemo počutiti neizkušene ali premalo usposobljene za opravljanje določenih oblik svete službe. Kljub temu nam je tako kot Jozuetu zagotovljen uspeh, če se le ravnamo natančno po Božjih navodilih. (Joz. 1:7–9)

Gideona je »obdal Jehovov duh«

12.–14. a) Kaj pokaže dejstvo, da je 300 izraelskih vojakov gladko premagalo številčnejšo madijansko vojsko? b) Kako je Jehova Gideonu okrepil vero? c) Kaj nam Bog zagotavlja danes?

12 Po Jozuetovi smrti je Jehova s svojim duhom še naprej krepil zveste služabnike. V knjigi Sodnikov je veliko pripovedi o ljudeh, ki so »v šibkosti dobili moč«. (Heb. 11:34) Bog je po svetem duhu pomagal Gideonu, da se je lahko bojeval v korist Njegovega ljudstva. (Sodn. 6:34) Gideonova vojska je bila majhna v primerjavi z madijansko vojsko. Na vsakega izraelskega vojaka so prišli štirje madijanski vojaki. Za Jehova pa je bila tudi tako maloštevilna izraelska vojska daleč prevelika. Gideonu je dvakrat naročil, naj zmanjša število vojakov. Tako je na koncu na enega izraelskega vojaka prišlo 450 sovražnikovih vojakov. (Sodn. 7:2–8; 8:10) To razmerje je bilo Jehovu všeč. Tako se Izraelci, če bi v boju veličastno zmagali, ne bi mogli hvaliti, da jim je zmago prinesla človeška moč ali modrost.

13 Gideon in njegovi vojščaki so bili skoraj pripravljeni. Če bi bil ti del te majhne čete, ali bi se počutil varnega ob dejstvu, da ob tebi ni več nobenega strahopetca in neoprezneža? Ali pa bi v tebi kljuval strah, ko bi razmišljal, kako se bodo zadeve razpletle? Ni nam treba ugibati, kako se je Gideon počutil. Storil je to, kar mu je bilo naročeno! (Beri Sodniki 7:9–14.) Jehova ga ni pokaral, ko je prosil za znamenje, ki bi dokazovalo Božjo podporo. (Sodn. 6:36–40) Gideonu je ojačal vero.

14 Jehovova zmožnost reševanja nima meja. Svoje ljudstvo lahko reši iz katerega koli težavnega položaja in pri tem uporabi celo tiste, ki so videti slabotni ali nemočni. Včasih imamo morda občutek, da nas drugi po številu prekašajo ali pa da smo v brezizhodnem položaju. Ne pričakujemo, da nam bo Bog dal kakšno vidno znamenje, kot ga je dal Gideonu. Vendar pa nam lahko priskrbi vodstvo in tolažbo po svoji Besedi in po občini, ki je vodena po duhu. (Rim. 8:31, 32) Jehovove ljubeče obljube nam krepijo vero in nam vlivajo prepričanje, da nam Bog zares pomaga!

»Tedaj je na Jéfteja prišel Jehovov duh«

15., 16. Zakaj je imela Jeftejeva hči pravilno stališče in kako je njen primer v spodbudo staršem?

15 Razmisli še o enem zgledu. Ko so se morali Izraelci spopasti z Amonci, je Jehovov duh prišel na Jefteja. Jefte je želel izbojevati zmago v Jehovovo slavo, zato je izrekel zaobljubo, ki ga je potem drago stala. Zaobljubil se je namreč, da bo Jehovu, če mu bo naklonil zmago nad Amonci, namenil prvo osebo, ki mu bo prišla naproti, ko se bo vračal domov. Ko se je zmagovito vrnil iz boja, mu je naproti pritekla njegova hči edinka. (Sodn. 11:29–31, 34) Ali ga je to presenetilo? Verjetno ne, saj je, ko se je zaobljubil, vedel, da mu bo naproti morda prišla prav ona. Svojo zaobljubo je izpolnil tako, da jo je poslal služit v Jehovovo svetišče v Šilu. Jeftejeva hči je bila kot zvestovdana Jehovova  častilka prepričana, da je očetovo zaobljubo treba izpolniti. (Beri Sodniki 11:36.) Jehovov duh je obema dajal moč, ki sta jo potrebovala.

16 Kako to, da je bila Jeftejeva hči tako požrtvovalna? Nedvomno se ji je vera okrepila, ko je opazovala očetovo gorečnost in bogovdanost. Starši, vaši otroci so pozorni na zgled, ki ga dajete. Iz vaših odločitev vidijo, da verjamete to, kar govorite. Vaši otroci opazijo, kako se vaše goreče molitve in učinkovito poučevanje ujemajo z zgledom, ki ga dajete, ko služite Jehovu iz vsega srca. Vse to bo otroke verjetno spodbudilo, da si bodo močno želeli služiti Jehovu. To je zares razlog za veselje.

Jehovov duh je prišel na Samsona

17. Kaj je lahko delal Samson, ko je nanj deloval Božji duh?

17 Poglejmo si še en primer. Potem ko so si Filistejci podjarmili Izraelce, je Samsona »začel spodbadati Jehovov duh«, naj reši izraelski narod. (Sodn. 13:24, 25) Samson je tako dobil izjemno moč, ki je ni imel noben drug človek. Filistejci so ob neki priložnosti pripravili druge Izraelce do tega, da so ujeli Samsona, vendar »je prišel nanj Jehovov duh, in vrvi na njegovih rokah so postale kakor lanene niti, ki jih je osmodil ogenj, tako da so popadale z njegovih rok«. (Sodn. 15:14) Tudi ko ga je slaba odločitev stala fizične moči, je »zaradi vere« ponovno dobil moč. (Heb. 11:32–34; Sodn. 16:18–21, 28–30) Zaradi neobičajnih okoliščin je Jehovov duh deloval na Samsona na edinstven način. Vseeno pa so ti zgodovinski dogodki v veliko spodbudo nam danes. Kako to?

18., 19. a) Kako nas spodbudi Samsonov primer? b) Kako ti je koristilo pregledovanje življenja vernih ljudi iz davnine?

18 Zanašamo se na pomoč istega svetega duha, kot se je Samson. To počnemo medtem, ko opravljamo delo, ki nam ga je dal Jezus, namreč »naj ljudstvu oznanimo in temeljito izpričamo« dobro novico. (Apd. 10:42)  Za opravljanje te naloge so potrebne spretnosti, ki nam morda niso prirojene. Kako hvaležni smo, da nam Jehova pomaga s svojim duhom opravljati raznovrstne naloge, ki so nam zaupane! Tako lahko pri tem rečemo podobno kot prerok Izaija: »Vrhovni gospod Jehova [me je] poslal s svojim duhom vred.« (Iza. 48:16) Svojega dela se lotevamo s srcem, pri tem pa smo prepričani, da nas bo Jehova dodatno usposobil, tako kot je Mojzesa, Bezalela in Jozueta. V roke jemljemo »meč duha, ki je Božja beseda,« brez kančka dvoma, da nam bo Jehova vlival moč, kakor jo je Gideonu, Jefteju in Samsonu. (Efež. 6:17, 18) Ko se zanašamo na Jehova, da nam bo pomagal premagovati ovire, lahko prejmemo tolikšno duhovno moč, kot jo je imel Samson v fizičnem pogledu.

19 Jehova očitno blagoslavlja tiste, ki se odločno zavzemajo za pravo čaščenje. Ko pustimo, da na nas deluje Božji sveti duh, se nam okrepi vera. V naslednjem članku bomo z veseljem pregledali še nekatere razburljive dogodke, opisane v Krščanskih grških spisih. Iz njih bomo videli, kako je Jehovov duh deloval na verne služabnike v prvem stoletju – pred binkoštmi leta 33 n. št. in po njih.

Zakaj je zate spodbudno to, da veš, kako je Božji duh deloval na . . .

• Mojzesa?

• Bezalela?

• Jozueta?

• Gideona?

• Jefteja?

• Samsona?

[Preučevalna vprašanja]

[Poudarjeno besedilo na strani 22]

Božji duh nam lahko da tolikšno duhovno moč, kot jo je imel Samson v fizičnem pogledu.

[Slika na strani 21]

Starši, vaša gorečnost se dotakne srca vaših otrok.