Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Ne zanašaj se na svojo razumnost«

»Ne zanašaj se na svojo razumnost«

 »Ne zanašaj se na svojo razumnost«

»Ne zanašaj se na svojo razumnost, temveč z vsem svojim srcem zaupaj v Jehova.« (PREG. 3:5)

1., 2. a) V kakšnih okoliščinah se lahko znajdemo? b) Na koga bi se morali obrniti, ko smo v stiski, ko se moramo o čem odločiti ali ko se upiramo skušnjavi, in zakaj?

SANDRIN * delodajalec je zaprl nekatere oddelke v svojem podjetju in odpustil že nekaj zaposlenih. Sandro skrbi, da bo naslednja, ki bo dobila odpoved. Kaj bo storila, če izgubi službo? Kako bo plačevala račune? Kristjanka po imenu Pamela se želi preseliti na področje, kjer potrebujejo več kraljestvenih oznanjevalcev, vendar ni prepričana, ali naj to stori. Mladega Samuela pa muči nekaj povsem drugega. Že v zgodnjih letih je gledal pornografijo. Zdaj, ko je v svojih 20-ih, je v močni skušnjavi, da bi zopet podlegel tej razvadi. Kako se ji lahko upre?

2 Na koga se obrneš, ko si v stiski, ko se moraš o čem odločiti ali ko se upiraš skušnjavi? Ali se zanašaš le nase ali pa zvrneš »svoje breme na Jehova«? (Ps. 55:22) »Jehova upira oči v pravične,« piše v Bibliji, »in nagiba ušesa k njihovemu klicu na pomoč.« (Ps. 34:15) Kako zelo pomembno je torej, da z vsem svojim srcem zaupamo v Jehova in se ne zanašamo na svojo razumnost! (Preg. 3:5)

3. a) Kaj vse pomeni zaupati v Jehova? b) Zakaj so morda nekateri nagnjeni k temu, da se zanašajo na svojo razumnost?

3 Zaupati v Jehova z vsem srcem pomeni, da delamo stvari po njegovo, torej v skladu z njegovo voljo. Pri tem je bistvenega pomena, da se vedno znova obračamo nanj v molitvi in ga iskreno prosimo za vodstvo. Vendar je za mnoge izziv povsem se zanašati na Jehova. Na primer, kristjanka po imenu Lidija priznava: »Popolnoma zaupati v Jehova je zame bil in še vedno je nenehen boj.« Zakaj? »S svojim očetom nimam nobenih stikov,« pravi, »mama pa me je zanemarjala, tako v čustvenem kot v fizičnem pogledu. Zato sem se zelo hitro naučila skrbeti sama zase.« Lidija je zaradi tega, kar je doživljala v življenju, težko komu povsem zaupala. Človek se utegne zanašati zgolj nase tudi zaradi osebnih sposobnosti in uspehov. Starešinu se lahko zgodi, da se zaradi pridobljenih izkušenj prične zanašati nase, namesto da bi se glede občinskih zadev obračal na Boga v molitvi.

4. O čem bomo razpravljali v tem članku?

4 Jehova pričakuje, da se bomo iskreno trudili ravnati v skladu s svojimi molitvami in upoštevati njegovo voljo. Kako lahko torej najdemo ravnovesje med tem, da svoje skrbi zvrnemo nanj, in tem, da si sami prizadevamo rešiti zapletene težave? Na kaj moramo paziti, kadar sprejemamo odločitve? Zakaj je pomembno, da molimo, kadar se bojujemo s skušnjavami? Na ta vprašanja bomo odgovorili tako, da si bomo pogledali nekaj svetopisemskih zgledov.

 V stiski

5., 6. Kako se je Ezekija odzval, ko je asirski kralj hotel zavzeti Jeruzalem?

5 V Svetem pismu glede Judovega kralja Ezekija piše: »Oklepal se je Jehova in se ni odvrnil od njega, ampak je izpolnjeval zapovedi, ki jih je Jehova zapovedal Mojzesu.« Da, »zaupal [je] v Jehova, Izraelovega Boga«. (2. kra. 18:5, 6) Kako se je Ezekija odzval, ko je asirski kralj Senaherib poslal v Jeruzalem številno vojsko in svoje predstavnike, med njimi tudi rabšaka? Mogočna asirska vojska je pred tem osvojila veliko utrjenih mest na Judovem, Senaherib pa je sedaj nameril svoje oči proti Jeruzalemu. Ezekija je odšel v Jehovovo hišo in molil: »Jehova, naš Bog, reši nas, prosim, iz njegove roke, da bodo vsa kraljestva sveta vedela, da si ti, Jehova, edini Bog.« (2. kra. 19:14–19)

6 Ezekija je ravnal v skladu s svojo molitvijo. Še preden je odšel v tempelj molit, je ljudstvu naročil, naj ne odgovarja na rabšakovo zasmehovanje. Poleg tega je poslal nekaj mož k preroku Izaiju, da ga vprašajo za nasvet. (2. kra. 18:36; 19:1, 2) Ezekija je storil to, kar je bilo prav v Božjih očeh. Ni hotel poseči po rešitvi, ki bi bila v nasprotju z Jehovovo voljo. Tako na primer ni prosil za pomoč Egipta ali okoliških narodov. Ni se zanašal na svojo razumnost, ampak je zaupal v Jehova. Senaherib se je po tem, ko je Jehovov angel pomoril 185.000 njegovih vojakov, vrnil v Ninive. (2. kra. 19:35, 36)

7. Kako sta nam lahko v tolažbo molitvi, ki sta jih izrekla Ana in Jona?

7 Ana, žena levita Elkana, se je prav tako zanašala na Jehova, ko ji je neplodnost povzročala čustveno stisko. (1. Sam. 1:9–11, 18) Prerok Jona ni bil poslušen Jehovu, zato ga je pogoltnila velika riba. Vendar je molil: »V svoji stiski sem klical Jehova, in on me je uslišal. Iz trebuha šeóla sem vpil na pomoč. Slišal si moj glas.« (Jona 2:1, 2, 10) Kako tolažilno je vedeti, da lahko Jehova prosimo »za milost« ne glede na to, v kako težkih okoliščinah smo! (Beri Psalm 55:1, 16.)

8., 9. Kaj je bilo pomembno Ezekiju, Ani in Jonu, kot lahko vidimo iz njihovih molitev, in kaj se naučimo iz tega?

8 Od Ezekija, Ane in Jona se prav tako naučimo nečesa pomembnega, namreč česa ne bi smeli pozabiti, kadar smo pod pritiskom in molimo. Vsi trije so čutili čustveno bolečino, ko so bili v hudi stiski. Vendar se iz njihovih molitev vidi, da jih ni skrbelo le zase in za to, da bi se osvobodili svojih težav. Najpomembnejše so jim bile reči, povezane z Božjim imenom, čaščenjem Boga in izpolnjevanjem njegove volje. Ezekija je bolelo, ko je videl, da se sramoti Jehovovo ime. Ana je obljubila, da bo svojega tako zelo željenega sina poslala v Šilo, da bo tam služil v svetem šotoru. In Jona je dejal: »Kar sem obljubil, bom tudi izpolnil.« (Jona 2:9)

9 Kadar molimo za to, da bi se izkopali iz mučnih okoliščin, je modro, da preiščemo svoje motive. Ali nam je pomembno le to, da se osvobodimo svojih težav, ali pa imamo ves čas v mislih Jehova in njegov namen? Če osebno trpimo, se zlahka zgodi, da se pričnemo ukvarjati samo s seboj in skrb za duhovne reči potisnemo v ozadje. Kadar molimo k Bogu za pomoč, imejmo svoje misli osredotočene na Jehova, na posvetitev njegovega imena in na upravičenje njegove pravice do vrhovne oblasti. To nam bo pomagalo, da bomo ostali pozitivni, tudi če se zadeve ne rešijo tako, kot smo  upali. Odgovor na naše molitve utegne biti to, da moramo svoje težave prenašati z Božjo pomočjo. (Beri Izaija 40:29; Filipljanom 4:13.)

Pred odločitvami

10., 11. Kaj je naredil Jozafat, ko ni vedel, kako naj ravna?

10 Kako se ti odločaš o čem pomembnem v življenju? Ali se morda najprej odločiš in šele potem moliš k Jehovu, naj blagoslovi tvojo odločitev? Razmisli o tem, kaj je storil Judov kralj Jozafat, ko so Moabci in Amonci združili svoje vojaške sile in začeli vojno proti njemu. Judovo kraljestvo je bilo nemočno v boju proti njim. Kaj naj bi Jozafat storil?

11 »Tedaj se je Józafat prestrašil in začel vztrajno iskati Jehova,« piše v Bibliji. Po vsem Judovem je razglasil post in ljudstvo pozval, naj se zbere, zato da bi skupaj »poiskali nasvet pri Jehovu«. Nato je vstal pred Judovo in jeruzalemsko občino in molil. Med drugim je prosil: »O naš Bog, ali ne boš izvršil obsodbe nad njimi? Kajti mi smo nemočni pred to veliko množico ljudi, ki prihajajo nad nas. Ne vemo, kaj naj storimo, naše oči so uprte vate.« Pravi Bog je uslišal Jozafatovo molitev in jih čudežno rešil. (2. krn. 20:3–12, 17) Ali naj se ne bi pri odločanju, še zlasti o čem, kar lahko vpliva na našo duhovnost, zanašali na Jehova, ne pa na svojo razumnost?

12., 13. Kako se lahko zgledujemo po kralju Davidu, kadar se o čem odločamo?

12 Kaj bi morali narediti, kadar se pojavi kak problem, ki je videti enostavno rešljiv – morda zato, ker se na podlagi preteklih izkušenj hitro domislimo rešitve? Dogodki iz življenja kralja Davida nam bodo pomagali razumeti, kaj naj bi storili. Ko so Amalečani vdrli v mesto Ziklag, so ugrabili Davidovi ženi in otroke pa tudi žene in otroke njegovih mož. David je vprašal Jehova: »Ali naj grem zasledovat to razbojniško tolpo?« Jehova je odgovoril: »Pojdi jih zasledovat, kajti gotovo jih boš dohitel in vse dobil nazaj.« David je upošteval njegove besede in »dobil nazaj vse, kar so Amalečáni vzeli«. (1. Sam. 30:7–9, 18–20)

13 Nekaj časa po tem vdoru Amalečanov so nad Izrael prišli Filistejci. David se je zopet obrnil na Jehova in dobil jasen odgovor. Bog je dejal: »Pojdi, kajti gotovo ti bom Filistejce izročil v roke.« (2. Sam. 5:18, 19) Nedolgo zatem so se Filistejci znova spustili v boj z Davidom. Kaj je storil tokrat? Lahko bi razmišljal: »Že dvakrat sem bil v podobnem položaju. Šel bom nad Božje sovražnike, kot sem to že storil prej.« Ali pa je iskal Jehovovo vodstvo? David se ni zanašal na svoje pretekle izkušnje. Še enkrat se je obrnil v molitvi k Jehovu. Kako vesel je moral biti, da je tako ravnal! Tokrat je dobil drugačna navodila. (2. Sam. 5:22, 23) Nekateri problemi se nam morda zdijo enostavno rešljivi, vendar moramo paziti, da se ne bi zanašali zgolj nase in na svoje pretekle izkušnje. (Beri Jeremija 10:23.)

14. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako so Jozue in izraelski starešine ravnali, ko so k njim prišli Gibeonci?

14 Vsi, tudi izkušeni starešine, smo nepopolni in zato bi morali paziti, da ne bi takrat, ko se o čem odločamo, pozabili prositi Jehova za vodstvo. Razmisli o tem, kako so se Mojzesov naslednik Jozue in izraelski starešine odzvali, ko so k njim prišli premeteni Gibeonci, ki so se preoblekli in se pretvarjali, da prihajajo iz daljne dežele. Jozue in drugi starešine se niso posvetovali z Jehovom, ampak so se na lastno pest odločili, da bodo z njimi sklenili mir in zavezo.  Jehova je na koncu resda potrdil ta sporazum, vendar je nam v pouk dal v Sveto pismo zapisati, da ga Jozue in drugi starešine niso prosili za vodstvo. (Joz. 9:3–6, 14, 15)

V boju s skušnjavo

15. Pojasni, zakaj je pomembno, da molimo, kadar smo v skušnjavi.

15 V svojem telesu imamo »postavo greha«, zato moramo napeti vse sile v boju z grešnimi nagnjenji. (Rim. 7:21–25) Vendar v tem boju lahko zmagamo. Kako? Jezus je svojim sledilcem povedal, da je v boju s skušnjavo bistvena molitev. (Beri Luka 22:40.) Tudi če se nam še po tem, ko smo molili k Bogu, pojavljajo napačne želje ali misli, moramo vztrajno prositi Boga za modrost, da bi se znali spoprijeti s to preizkušnjo. V Svetem pismu imamo zagotovilo, da jo »velikodušno daje vsem, in to brez grajanja«. (Jak. 1:5) Jakob je prav tako pisal: »Ali je kdo od vas [duhovno] bolan? Naj k sebi pokliče občinske starešine, in ti naj molijo zanj ter ga v Jehovovem imenu namažejo z oljem. Molitev, izrečena v veri, bo bolnega ozdravila.« (Jak. 5:14, 15)

16., 17. Zakaj je pomembno, da molimo ob pravem času, kadar iščemo pomoč, da bi se uprli skušnjavi?

16 Molitev je pri upiranju skušnjavi bistvena, vendar moramo vedeti, da je treba moliti ob pravem času. Razmisli o nekem mladeniču, omenjenem v Pregovorih 7:6–23. V mraku se sprehaja po ulici, na kateri, kot ve, živi neka nemoralna ženska. Ta ga s svojim prepričevanjem zavede in z dobrikanjem zapelje, tako da gre za njo kakor bik, ki gre v zakol. Zakaj je mladenič sploh šel tja? Sveto pismo pravi, da je bil »nerazsodnega srca« – verjetno se je bojeval z napačnimi željami. (Preg. 7:7) Kdaj bi bilo najbolj koristno, da bi molil? Če bi med srečanjem s to žensko v katerem koli trenutku molil, bi to seveda bilo koristno. Toda najboljše bi bilo, da bi molil že takrat, ko se mu je prvič porodila zamisel, da bi se sprehodil po tisti ulici.

17 Danes se morda kakšen moški na vso moč trudi upreti želji, da bi gledal pornografijo. Toda kaj, če bi obiskoval spletne strani, za katere ve, da prikazujejo slike ali videoposnetke, ki spolno vzburjajo? Ali se ne bi podobno izpostavljal nevarnosti kot mladenič, omenjen v 7. poglavju Pregovorov? Kako nevarno je stopiti na to pot! Da bi se kdo uprl skušnjavi po gledanju pornografije, mora v molitvi prositi Jehova za pomoč, še preden bi se na internetu podal na takšno pot.

18., 19. a) Zakaj je lahko izziv upreti se skušnjavi in kako smo lahko kos temu izzivu? b) Kaj si odločen delati?

 18 Upreti se skušnjavi ali premagati kakšno razvado ni enostavno. »Meso je namreč proti duhu in njegovi želji,« je pisal apostol Pavel, »in duh proti mesu.« Zato nam je težko delati tisto, kar je prav. (Gal. 5:17) Da bi se spoprijeli s tem izzivom, moramo goreče moliti takoj, ko se nam pojavi napačna misel ali skušnjava, nato pa ravnati v skladu z molitvami. Ne pozabimo, da se nas »doslej [. . .] ni polastila še nobena skušnjava, ki ne bi bila običajna za ljudi«. Da, če nam Jehova pomaga, mu lahko ostanemo zvesti. (1. Kor. 10:13)

19 Najsibo da smo v kakšni stiski, da se moramo odločiti o čem pomembnem ali se trudimo upreti skušnjavi, nam je lahko v pomoč čudovito darilo, ki nam ga je priskrbel Jehova – molitev. Z molitvijo kažemo, da se zanašamo nanj. Poleg tega bi morali vztrajno prositi Boga, da bi nas s svojim svetim duhom vodil in krepil. (Luk. 11:9–13) In nenazadnje, ne zanašajmo se na lastno razumnost, ampak zaupajmo v Jehova.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 1 Imena so spremenjena.

Ali se spomniš?

• Kaj si se glede zaupanja v Jehova naučil od Ezekija, Ane in Jona?

• Na kaj moramo paziti, ko se o čem odločamo, kot je razvidno iz Davidovega in Jozuetovega primera?

• Kdaj je pravi čas, da molimo v zvezi s kakšno skušnjavo?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 9]

Kdaj je najbolj koristno moliti, da bi se lahko uprli skušnjavi?