Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Tecite tako, da jo boste dosegli«

»Tecite tako, da jo boste dosegli«

 »Tecite tako, da jo boste dosegli«

»Tecite tako, da jo boste dosegli.« (1. KOR. 9:24)

1., 2. a) S katero govorno figuro je Pavel spodbudil hebrejske kristjane? b) Kaj naj bi storili Božji služabniki glede na to, kar je rekel Pavel?

APOSTOL PAVEL je v pismu, ki ga je pisal hebrejskim kristjanom, uporabil učinkovito govorno figuro, da bi jih spodbudil. Spomnil jih je, da v teku za življenje niso sami. Okoli njih je bil »velik oblak prič«, ki so uspešno dokončali tek. Hebrejski kristjani naj bi vedno imeli pred očmi dejanja vere in močno prizadevanje teh tekačev iz preteklosti, saj bi jim to pomagalo, da bi vztrajali in ne bi popustili v tekmi.

2 V prejšnjem članku smo pregledali življenje nekaterih, ki sestavljajo »oblak prič«. Pri tem, da so ostali zvestovdani Bogu, jim je pomagala nezlomljiva vera. Tako rekoč so vztrajno tekli do samega konca. Iz njihovega zgleda lahko spoznamo, kako lahko tudi mi zmagamo v teku za življenje. Kot je pisalo v članku, je Pavel sokristjane opomnil: »Znebimo [se] vsakega bremena in greha, ki nas lahko kaj hitro zapelje. Vztrajno tecimo v tekmi, ki je pred nami.« (Heb. 12:1)

3. Kaj se kristjani lahko naučimo od tekačev na grških tekmovanjih, ki jih je omenil Pavel?

3 V neki knjigi, ki govori o kristjanih v Pavlovem času, lahko glede tekmovanj v teku, ki so bila med Grki zelo priljubljena, beremo,  da so »Grki vadili in tekmovali goli«. * (Backgrounds of Early Christianity) Tekači so se znebili vsakršnega nepotrebnega bremena, ki bi jih lahko upočasnilo. Medtem ko bi mi ugovarjali njihovemu početju, češ da ni spodobno in primerno, pa so oni imeli v mislih samo eno: zmagati in prejeti nagrado. Pavel je želel poudariti, da bo tekač v tekmi za življenje dosegel nagrado le, če se bo znebil vsega, kar bi ga lahko oviralo pri teku. To je bil dober nasvet za kristjane v prvem stoletju in prav tako je tudi za nas danes. Katera bremena pa bi nas lahko ovirala, da v tekmi za življenje ne bi mogli priteči do cilja in prejeti nagrade?

Znebimo se »vsakega bremena«

4. Čemu so posvečali pozornost ljudje v Noetovih dneh?

4 Pavel je svetoval, naj se znebimo »vsakega bremena«. Sem spada vse, kar bi nas oviralo, da se ne bi mogli povsem posvetiti teku in v njem dati od sebe najboljše. Katera bi lahko med drugim bila ta bremena? Spomnimo se, kaj je rekel Jezus v zvezi z Noetom, ki ga je omenjal tudi Pavel: »Kakor je bilo v Noetovih dneh, tako bo tudi v dneh Sina človekovega.« (Luk. 17:26) Jezus pri tem ni mislil predvsem na prihajajoče uničenje, ki bo brez primerjave. Govoril je zlasti o tem, da bodo ljudje v naših dneh živeli tako, kakor so živeli ljudje v dneh pred potopom. (Beri Matej 24:37–39.) Večina ljudi v Noetovem času se ni zanimala za Boga, niti si ni prizadevala, da bi mu ugajala. Kaj jih je pri tem oviralo? Nič posebnega. Jedli so, pili in se poročali – to, kar je pač v življenju običajno. Po Jezusovih besedah je bil problem v tem, da »se niso zmenili«.

5. Kaj nam lahko pomaga uspešno priteči na cilj?

5 Podobno kot Noe in njegova družina imamo tudi mi zapolnjen vsakdanjik. Zaslužiti moramo za preživetje ter poskrbeti zase in za družino. To lahko od nas terja veliko časa, moči in sredstev. Še zlasti v gospodarsko težkih časih lahko kaj hitro postanemo zaskrbljeni, ali nam bo uspelo poskrbeti za vsakodnevne potrebe. Poleg tega imamo kot posvečeni kristjani pomembne teokratične odgovornosti: oznanjujemo, pripravljamo se na krščanske shode in jih tudi obiskujemo ter si krepimo duhovnost z osebnim preučevanjem in družinskim čaščenjem. Noe je bil prav tako zelo zaposlen v službi Bogu, vendar je vse storil »natanko tako«. (1. Mojz. 6:22) Če želimo, da bi v krščanskem teku pritekli do cilja, je zelo pomembno, da se znebimo bremen, ki niso nujna, in si po nepotrebnem ne nalagamo novih.

6., 7. Kateri Jezusov nasvet bi morali vedno imeti v mislih?

6 Kaj je mislil Pavel, ko je rekel, naj se znebimo »vsakega bremena«? Seveda se ne moremo povsem znebiti vseh odgovornosti.  Vendar se spomnimo, kaj je Jezus rekel glede reči, ki jih potrebujemo za življenje: »Ne bodite nikoli zaskrbljeni in ne sprašujte ‚Kaj bomo jedli?‘, ‚Kaj bomo pili?‘ ali ‚Kaj bomo oblekli?‘. Za vsem tem se namreč vneto ženejo narodi. Saj vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete.« (Mat. 6:31, 32) Jezus nam je dal vedeti, da lahko celo tako imenovane običajne reči, kot sta hrana in obleka, postanejo breme oziroma kamen spotike, če jih ne obdržimo na pravem mestu. Zaradi njih bi lahko namreč odnehali v tekmi za življenje.

7 Osredinimo se na Jezusove besede »Vaš nebeški Oče ve, da vse to potrebujete«. To pomeni, da bo naš nebeški Oče Jehova naredil svoj del in nam priskrbel, kar potrebujemo. Seveda izraz »vse to« ne pomeni, da bomo dobili vse, kar si želimo. Jezus nam je torej rekel, naj ne bomo zaskrbljeni niti za stvari, ki jih potrebujemo. Sicer bi bili podobni narodom, ki se »vneto ženejo« za te reči. Zakaj pa je nevarno biti zaskrbljen za svoje potrebe? Jezus je kasneje svojim poslušalcem svetoval: »Pazite pa nase, da vam ne bo srce kdaj postalo obteženo s prenajedanjem, prekomernim pitjem in življenjskimi skrbmi in da vas ta dan ne bo nepričakovano doletel kakor zanka.« (Luk. 21:34, 35)

8. Zakaj je še zlasti danes pomembno, da se »znebimo vsakega bremena«?

8 Ciljna črta je tik pred nami. Kako žalostno bi bilo, če bi dovolili, da bi nas sedaj, ko smo tik pred ciljem, pri teku oviralo kakršno koli nepotrebno breme! Zato je nasvet apostola Pavla zares moder: »Vdanost Bogu sicer prinaša velik dobiček, a le, če je človek tudi zadovoljen s tem, kar ima.« (1. Tim. 6:6) Če si Pavlove besede vzamemo k srcu, si zelo povečamo možnost, da dosežemo nagrado.

»Greh, ki nas lahko kaj hitro zapelje«

9., 10. a) Kaj pomeni izraz »greh, ki nas lahko kaj hitro zapelje«? b) Kako bi se nam lahko zgodilo, da bi se pustili zapeljati?

9 Pavel je rekel, naj se poleg »vsakega bremena« znebimo še »greha, ki nas lahko kaj hitro zapelje«. Kaj bi lahko to bilo? Grška beseda, prevedena s »kaj hitro zapelje«, se v Bibliji pojavi samo enkrat, in to v tej vrstici. Učenjak Albert Barnes je pripomnil: »Tako kot je tekač pazil, da si ni nadel oblačil, ki bi mu opletala okrog nog in ga ovirala pri teku, tako bi moral tudi kristjan odložiti vse, kar bi ga podobno oviralo.« Kako pa se lahko zgodi, da bi bil kristjan zapeljan oziroma da bi se ujel v greh – izgubo vere?

10 Kristjan vere ne izgubi kar čez noč. Do tega lahko pride postopoma, morda skoraj neopazno. Pavel je na začetku svojega pisma svaril pred nevarnostjo, da bi posameznika »odneslo« ali da bi se v njem »razvilo hudobno in brezverno srce«. (Heb. 2:1; 3:12) Če se tekaču med tekom oblačila zapletejo okrog nog, bo zagotovo padel. Zato se mora zavedati, da ga, če se bo odločil nositi napačna oblačila, skoraj gotovo čaka padec. Zakaj pa kdo ne bi upošteval tega dejstva? Morda zaradi brezbrižnosti, prevelike samozavesti ali pa kakšne premotitve. Kaj se lahko naučimo iz Pavlovega nasveta?

11. Zaradi česa bi lahko izgubili vero?

11 Zavedati se moramo, da lahko posameznik izgubi vero zaradi tega, kar se je odločil delati. O »grehu, ki nas lahko kaj hitro zapelje,« je pisal še neki drug učenjak. Pojasnil je, da lahko na nas močno vplivajo okoliščine, v katerih smo, ljudje, s katerimi se družimo, in naše napačne želje. Vse to nam lahko oslabi vero ali pa celo povzroči, da jo izgubimo. (Mat. 13:3–9)

12. Katere opomine naj bi si vzeli k srcu, če ne želimo izgubiti vere?

 12 Zvesti in preudarni suženj nas že leta opominja, naj pazimo, kaj gledamo in poslušamo oziroma s čim si polnimo um in srce. Opozarja nas tudi pred nevarnostjo, da bi nas zapeljala nenasitna želja po denarju in imetju. Lahko bi se pustili zavesti blišču in čaru zabavne industrije ali pa vse večji ponudbi tehničnih pripomočkov. Zelo narobe bi bilo, če bi menili, da so takšni nasveti prestrogi ali pa da veljajo samo za druge, češ da se nam kaj takega že ne more zgoditi. Satan nas skuša s svojim svetom zapeljati na zelo prefinjen in prevarljiv način. Noče, da bi dokončali krščanski tek. Brezbrižnost, prevelika samozavest ali razne premotitve so nekatere že oropale vere in zaradi teh pasti bi lahko bili tudi sami ob nagrado, večno življenje. (1. Jan. 2:15–17)

13. Kako se lahko zaščitimo pred škodljivimi vplivi?

13 Vsak dan smo v stiku z ljudmi, ki nas skušajo navesti, da bi sprejeli njihove cilje in vrednote ter da bi začeli razmišljati tako kakor oni. (Beri Efežanom 2:1, 2.) Toda to, kolikšen vpliv bo imel ta svet, je odvisno predvsem od nas – od tega, kako se odzovemo na njegovo prizadevanje, da bi nas dobil pod svojo oblast. Pavel je rekel, da je mišljenje ljudi tega sveta kakor »zrak« okoli nas. Vendar ta »zrak« je smrtonosen. Nenehno moramo paziti, da ga ne bi vdihavali, saj bi nas sicer zadušil in tako ne bi mogli dokončati krščanskega teka. Kaj pa nam lahko pomaga vztrajati v tekmi za življenje? Popoln zgled tekača, ki je dokončal svoj tek, je Jezus. (Heb. 12:2) Razmišljamo pa lahko še o Pavlovem zgledu, saj je tudi sam sodeloval v krščanski tekmi in spodbujal sokristjane, naj ga posnemajo. (1. Kor. 11:1; Fil. 3:14)

Kako lahko dosežemo nagrado?

14. Kako pomembno je bilo za Pavla, da dokonča krščanski tek?

14 Kako pomembno je bilo za Pavla, da dokonča krščanski tek? Ko se je še zadnjič pogovarjal z efeškimi starešinami, je rekel:  »Svoje duše sploh ne štejem za pomembno, samo da dokončam svoj tek in službo, ki sem jo dobil od Gospoda Jezusa.« (Apd. 20:24) Za to, da bi dokončal tek, je bil pripravljen žrtvovati vse, tudi svoje življenje. Ves trud in prizadevanje za dobro novico bi bila zaman, če ne bi pritekel do konca. Poleg tega ni samozavestno menil, da bo zagotovo zmagal in prejel nagrado. (Beri Filipljanom 3:12, 13.) Šele proti koncu svojega življenja je lahko prepričano rekel: »Bojeval sem dober boj, pritekel do konca, ostal v veri.« (2. Tim. 4:7)

15. K čemu je Pavel spodbujal sotekmovalce?

15 Poleg tega si je Pavel zelo želel, da bi tudi njegovi bratje in sestre dokončali tek in na poti ne bi odnehali. Kristjane v Filipih je spodbujal, naj si na vso moč prizadevajo za svojo rešitev. Rekel jim je: »Trdno se držite besede življenja.« Zatem pa je dodal: »Da se bom lahko ob Kristusovem dnevu močno veselil, da nisem zaman tekel ali pa se zaman tako zelo trudil.« (Fil. 2:16) Podobno je kristjane v Korintu spodbujal, naj tečejo tako, da bodo nagrado dosegli. (1. Kor. 9:24)

16. Zakaj bi morali imeti cilj oziroma nagrado jasno pred očmi?

16 Pri teku na dolge proge, kot je denimo maraton, se ciljna črta sprva ne vidi. Toda tekač jo ima vso pot jasno v mislih. Ko ve, da je cilj zelo blizu, je še bolj odločen vztrajati do konca. Podobno bi moralo biti z nami. Cilj oziroma nagrada bi nam morala biti nekaj stvarnega. To nam bo pomagalo, da jo bomo dosegli.

17. Kako nam vera pomaga, da ostanemo osredotočeni na nagrado?

17 Pavel je pisal: »Vera je utemeljeno pričakovanje tistega, kar upamo, očiten dokaz o obstoju stvari, čeprav jih ne vidimo.« (Heb. 11:1) Abraham in Sara sta se bila pripravljena odreči udobnemu življenju in živeti kot tujca in začasna prebivalca v deželi. Kaj jima je pomagalo imeti takšno stališče? »Od daleč« sta videla »izpolnitev obljub«. Mojzes se je odpovedal »začasnemu užitku od greha« in »egiptovskim zakladom«. Kako je lahko imel tolikšno vero in moč, da je to storil? Zato ker je imel oči »uprte v nagrado, ki ga je čakala«. (Heb. 11:8–13, 24–26) Sedaj lahko razumemo, zakaj je Pavel opis vsakega posameznika uvedel z izrazom »zaradi vere«. Ker so imeli močno vero, jim je bila nagrada nekaj stvarnega. Poleg tega niso dovolili, da bi jim preizkušnje in težave zameglile pogled nanjo. Videli so lahko, kako jim Bog pomaga, in bili prepričani, da se bodo njegove obljube izpolnile.

18. Kaj nam bo pomagalo, da se znebimo »greha, ki nas lahko kaj hitro zapelje«?

18 To, da razmišljamo o vernih moških in ženskah iz 11. poglavja Hebrejcem in posnemamo njihov zgled, nam krepi vero in pomaga, da se znebimo »greha, ki nas lahko kaj hitro zapelje«. (Heb. 12:1) Poleg tega lahko premišljujemo »drug o drugem, da bi se spodbujali k ljubezni in dobrim delom«, tako da se zbiramo s svojimi brati in sestrami, ki se prav tako trudijo gojiti močno vero. (Heb. 10:24)

19. Zakaj ti je pomembno, da vztrajaš v teku?

19 Bližamo se koncu naše tekme. Skoraj že vidimo ciljno črto. Z vero in Jehovovo pomočjo se lahko tudi mi »znebimo vsakega bremena in greha, ki nas lahko kaj hitro zapelje«. Še naprej tecimo tako, da bomo dosegli nagrado – blagoslove, ki nam jih je obljubil naš Oče Jehova.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 3 To je bilo za staroveške Jude nekaj nezaslišanega. V apokrifni 2. knjigi Makabejcev piše, da je odpadniški veliki duhovnik Jazon sprožil hudo polemiko, ko je v prizadevanju, da bi se Judje helenizirali, predlagal, da bi v Jeruzalemu zgradili telovadnico. (2. Mak. 4:7–17)

Ali se spomniš?

• Kaj pomeni, da se znebimo »vsakega bremena«?

• Zaradi česa bi lahko kristjan izgubil vero?

• Zakaj bi morali biti osredinjeni na nagrado?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 23]

Kaj je »greh, ki nas lahko kaj hitro zapelje,« in kako bi nas lahko zapeljal?