Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Internet – modra uporaba tega globalnega orodja

Internet – modra uporaba tega globalnega orodja

 Internet – modra uporaba tega globalnega orodja

IZNAJDBA tiska pred več stoletji je spremenila način medsebojne komunikacije. Iznajdba interneta v sodobnem času je primerljiva s tem. To praktično orodje imenujejo globalno komunikacijsko sredstvo, in to povsem upravičeno. Med potovanjem po tej »informacijski avtocesti« lahko najdeš dejstva, statistične podatke in mnenja o marsikateri temi.

Sposobnost komuniciranja je čudovit dar, ki prihaja od našega Stvarnika. Ta dar nam omogoča, da si z drugimi izmenjujemo zamisli in sporočamo informacije. Jehova je bil prvi, ki je komuniciral s svojo človeško družino. Ljudem je dal jasne, nedvoumne informacije o tem, kako naj živijo smiselno življenje. (1. Mojz. 1:28–30) Toda kot je postalo očitno že na samem začetku človeške zgodovine, je dar komuniciranja mogoče zlorabiti. Satan je dal Evi popolnoma napačne informacije. Verjela je njegovim besedam in je o tem povedala še Adamu. Ta je nato s svojim ravnanjem pahnil človeško družino v nesrečo. (1. Mojz. 3:1–6; Rim. 5:12)

Kaj lahko rečemo glede uporabe interneta? Internet nam lahko priskrbi dragocene informacije, prihrani čas in koristi še v kakšnem drugem pogledu, vendar nas lahko tudi zavede z napačnimi informacijami, nam vzame neznansko veliko časa in škodljivo vpliva na nas v moralnem pogledu. Poglejmo si zdaj, kako lahko uporabljamo to globalno orodje, da bi nam bilo v korist.

Informacije – točne ali napačne?

Nikoli ne sklepaj, da so na internetu samo dobre in koristne informacije. Internetne iskalnike (spletne strani, namenjene iskanju informacij) bi lahko primerjali z vojsko gobarjev, ki neutrudno nabirajo vsakovrstne gobe – tako užitne kot tudi strupene. Vse spravljajo v isto posodo, nato pa nam z njimi postrežejo. Ali bi pričel jesti te gobe, ne da bi vsako posamezno skrbno pregledal? Seveda ne! Internetni iskalniki uporabljajo ogromno število računalnikov, da izmed več milijard spletnih strani, ki vsebujejo vse od najboljšega do najslabšega, zberejo tisto, kar smo iskali. Če nočemo svojega uma zastrupiti s slabimi informacijami, potrebujemo sprevidevnost, da bi tako rekoč ločili pleve od zrnja.

Leta 1993 je bil v neki znani reviji objavljen strip, ki je prikazoval dva psa pred računalnikom. Eden od njiju je drugemu pojasnil: »Na internetu nihče ne ve, da si pes.« Že dolgo je od tega, ko se je Satan skril za kačo,  da bi pričel »klepet« z Evo in ji povedal, da lahko postane kakor Bog. Danes lahko vsak, ki ima internetno povezavo, postane »profesor«, ko se, ne da bi razkril svoje pravo ime, pretvarja, da je strokovnjak na tem ali onem področju. Ne obstajajo pravila o tem, kdo lahko objavlja zamisli, informacije, slike in predloge.

Ne postanimo »internetna Eva«. Do informacij bodimo kritični in sumničavi. Preden bi zaupali neki informaciji, se vprašajmo: 1) Kdo je objavil to gradivo? Kakšne kvalifikacije ima avtor? 2) Zakaj je bilo to objavljeno? Kakšen je avtorjev motiv? Ali je avtor pristranski? 3) Od kod mu ta informacija? Ali je navedel vire, ki jih je možno preveriti? 4) Ali je ta informacija najnovejša? Apostol Pavel je v prvem stoletju dal Timoteju nasvet, ki je enako tehten tudi danes. Pisal mu je: »Varuj, kar ti je bilo zaupano. Odvračaj se od praznega govorjenja, ki skruni to, kar je sveto, in od protislovij ‚spoznanja‘, ki se zmotno tako imenuje.« (1. Tim. 6:20)

Ali prihrani čas ali pa ga jemlje?

Nedvomno nam lahko internet, če ga modro uporabljamo, prihrani čas, energijo in sredstva. Nakupe lahko opravimo enostavno, ne da bi sploh šli od doma. Primerjanje cen nam lahko prihrani denar. Spletno bančništvo je številnim olajšalo življenje; finance je mogoče urejati kadar koli, in to v udobju lastnega doma. Na internetu najdemo potrebna orodja, ki nam pomagajo izdelati primeren in varčen načrt za potovanje, na katero se morda nameravamo odpraviti, in tudi opraviti rezervacije. Z malo truda lahko najdemo telefonske številke, naslove in različne možnosti, da pridemo do želenega cilja. Podružnični uradi Jehovovih prič po vsem svetu uporabljajo številne od teh storitev zato, da prihranijo čas, osebje in finančna sredstva.

Vendar moramo upoštevati tudi temno plat. Gre za to, koliko časa utegnemo porabiti za internet. Nekaterim internet ni več le koristno orodje, ampak jim je postal magična igrača. Takšni preživljajo neznansko veliko časa na spletu, in sicer za igranje, nakupovanje, klepetanje, pošiljanje elektronske pošte, iskanje informacij ali zgolj za brskanje. Navsezadnje se utegne zgoditi, da pričnejo zanemarjati pomembnejše reči, ki so povezane z družino, prijatelji in občino. Internet jih lahko tudi zasvoji. Na primer, po oceni, objavljeni leta 2010, ima 18,4 odstotka korejskih najstnikov težave zaradi zasvojenosti z internetom. Nemški raziskovalci pravijo, da se »vedno več in več žensk pritožuje zaradi zasvojenosti svojih partnerjev«. Neka ženska je potožila, da se je mož zaradi odvisnosti od interneta tako močno spremenil, da jima je to uničilo zakon.

V nekem podružničnem uradu Jehovovih prič so prejeli pismo posameznika, ki je sam zase rekel, da je internetni džanki. Včasih je bil na internetu tudi po deset ur dnevno. Pripomnil je, da se je »sprva vse zdelo zelo nedolžno«, nato pa dodal: »Sčasoma sem začel opuščati shode in nehal moliti.« Takrat ko pa je šel na shode, je bil nepripravljen in z mislimi doma – hrepenel je po tem, da se znova  »priklopi«. K sreči je spoznal, da ima resen problem, in je ustrezno ukrepal. Pazimo, da ne bomo kdaj prišli tako daleč, da bi bili zasvojeni z internetom.

Informacije – primerne ali neprimerne?

V 1. Tesaloničanom 5:21, 22 piše: »Prepričajte se glede vsega; oklepajte se tega, kar je dobro. Zdržujte se vsakršne hudobnosti.« Ugotoviti moramo, ali so informacije, ki jih najdemo na internetu, sprejemljive v Jehovovih očeh oziroma ali ustrezajo Jehovovim visokim merilom. Informacije bi morale biti moralno nesporne in primerne za kristjana. Še zlasti razširjena je postala internetna pornografija, in če nismo pozorni, se zlahka ujamemo v to past.

Modro je, da se vprašamo: »Ali bi hitro skril to, kar gledam na računalniškem zaslonu, če bi v sobo prišel zakonec, kateri od staršev ali kak sokristjan?« Če je odgovor pritrdilen, bi bilo dobro, da uporabljamo internet samo v navzočnosti drugih. Internet je vsekakor spremenil način komuniciranja in nakupovanja. Poleg tega je odprl povsem nove možnosti za prešuštvovanje v srcu. (Mat. 5:27, 28)

Posredovati naprej ali ne posredovati?

Z uporabo interneta je povezano tako pridobivanje informacij kot njihovo širjenje. Čeprav lahko svobodno pridobivamo in posredujemo informacije, pa imamo tudi odgovornost, da se prepričamo o točnosti in moralnosti informacij. Ali lahko jamčimo za točnost tega, kar pišemo ali posredujemo drugim? Ali imamo dovoljenje, da informacije posredujemo naprej? * Ali so informacije koristne in spodbudne? S kakšnim motivom jih razširjamo? Ali hočemo zgolj narediti vtis na druge?

Elektronska pošta je lahko, če jo uporabljamo pravilno, blagoslov. Vendar pa nas lahko tudi zasuje z informacijami. Ali pošiljamo najnovejše novice ali manj pomembne informacije dolgemu seznamu znancev, s čimer jih utegnemo obremenjevati in tratiti njihov dragoceni čas? Mar ni res, da bi morali, preden pritisnemo gumb za pošiljanje, preiskati svoje motive? Kakšen je v resnici naš cilj? Ljudje so nekoč pisali pisma, da bi svoja doživetja delili z družinskimi člani in prijatelji in da bi jih seznanjali s tem, kar se dogaja v njihovem življenju. Mar naj ne bi bilo to tudi v ospredju naših elektronskih sporočil? Zakaj bi posredovali drugim kaj, za kar ne moremo potrditi, da je resnično?

Kaj naj bi torej naredili v zvezi z internetom? Ali naj bi se mu povsem odpovedali? V nekaterih primerih je to morda potrebno. Prav to se je odločil narediti internetni džanki, ki smo ga prej omenili, zato da bi premagal leta zasvojenosti. Po drugi strani pa je internet lahko koristen, če le pustimo, da premišljenost pazi na nas in da nas sprevidevnost varuje. (Preg. 2:10, 11)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 17 Isto velja za fotografije. Fotografij, ki smo jih posneli za osebno rabo, morda nimamo pravice širiti, še manj pa navesti imena ljudi, ki so na slikah, in kraj njihovega bivanja.

[Slika na strani 4]

Kaj lahko storiš, da ne bi nasedel napačnim informacijam?

[Slika na strani 5]

O čem bi moral razmisliti, preden pritisneš gumb za pošiljanje?