Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Božji počitek – ali si vstopil vanj?

Božji počitek – ali si vstopil vanj?

 Božji počitek – ali si vstopil vanj?

»Božja beseda je namreč živa in ima močan vpliv.« (HEB. 4:12)

1. Kako lahko danes vstopimo v Božji počitek in zakaj je to morda lažje reči kot narediti?

V PREDHODNEM članku smo videli, da lahko vstopimo v Božji počitek, s tem da poslušno ravnamo v skladu z Njegovimi nameni. To pa je morda lažje reči kot narediti. Ko na primer spoznamo, da nečesa, kar nam je pri srcu, Jehova ne odobrava, se sprva morda odzovemo s kljubovanjem. Če se tako odzovemo, to pomeni, da se moramo naučiti ubogati. (Jak. 3:17) V tem članku bomo pregledali nekaj področij, na katerih imamo priložnost pokazati, ali smo pripravljeni ravnati v skladu z Božjim namenom – biti poslušni iz srca.

2., 3. Kaj moramo še naprej delati, da bi ostali dragoceni v Jehovovih očeh?

2 Kako se odzoveš na smernice iz Svetega pisma? Ali jih rade volje sprejmeš? Sveto pismo nam pove, da Bog želi zbrati »dragocenosti vseh narodov«. (Hag. 2:7) Seveda bi za večino od nas stežka rekli, da smo bili dragocenost, ko smo prvič izvedeli za resnico. Vendar nas je ljubezen do Boga in njegovega dragega Sina spodbudila, da smo korenito spremenili svoje vedenje in navade, zato da bi v vsem ugajali Bogu. Glede tega smo veliko molili in si na vso moč prizadevali. Navsezadnje smo dočakali veseli dan, ko smo se lahko krstili. (Beri Kološanom 1:9, 10.)

 3 Toda krst ni zadnji korak v boju z nepopolnostjo. Boj se nadaljuje in bojevati se bomo morali, vse dokler bomo nepopolni. Vendar nam Jehova zagotavlja, da bo blagoslavljal naša prizadevanja, če se bomo še naprej bojevali in bomo odločeni postati še bolj dragoceni v Njegovih očeh.

Ko potrebujemo nasvet

4. Kako vse nam Jehova kaže, da moramo pri sebi kaj spremeniti?

4 Preden se lahko lotimo odpravljanja svojih pomanjkljivosti, jih moramo poznati. Kakšne svoje resne napake se morda zavemo, ko nas govor v kraljestveni dvorani spodbudi k samopreiskavi ali pa ko nam članek v eni od naših publikacij da misliti. Če pa po drugi strani preslišimo tak opomin, ko je predstavljen v govoru, ali če prezremo napisane smernice, utegne Jehova uporabiti koga od sokristjanov, da bi nas opozoril na napako. (Beri Galačanom 6:1.)

5. Povej, kako vse se utegnemo negativno odzvati, kadar dobimo nasvet, in pojasni, zakaj morajo krščanski pastirji vztrajati v svojem trudu, da nam pomagajo.

5 Ko nam svetuje nepopoln človek, njegovega nasveta ni enostavno sprejeti, ne glede na to, kako takten in ljubeč je bil pri tem. Vendar Jehova po besedah iz Galačanom 6:1 tistim, ki so duhovni, zapoveduje, naj nas skušajo »naravnati v duhu blagosti«. Če se bomo na to pozitivno odzvali, bomo postali v Božjih očeh še bolj dragoceni. Zanimivo je, da v molitvi brez zadržkov priznavamo, da smo nepopolni. Toda ko nas kdo opozori na določeno pomanjkljivost, se rado zgodi, da se skušamo opravičiti ali zmanjšati resnost napake. Mogoče podvomimo o svetovalčevem motivu ali pa oporekamo temu, kako je bil nasvet izrečen. (2. kra. 5:11) In če se nasvet dotakne kakšnega še posebej občutljivega področja – na primer ravnanja kakega družinskega člana, našega oblačenja in urejanja, naše osebne higiene ali kakšne oblike razvedrila, v kateri uživamo, vendar jo Jehova sovraži – se utegnemo odzvati precej negativno, kar morda nas same preseneti, svetovalca pa razžalosti. Toda potem ko se pomirimo, navadno priznamo, da je bil nasvet primeren.

6. Kako Božja beseda razkriva »misli in namere srca«?

6 Tematski svetopisemski stavek za ta članek nas spomni na to, da ima Božja beseda »močan vpliv«. Da, Božja beseda ima moč spremeniti življenje ljudi. Sveto pismo nam je pred krstom pomagalo, da smo naredili potrebne spremembe, in enako nam lahko pomaga tudi po krstu. Pavel je v svojem pismu Hebrejcem prav tako napisal, da Božja beseda »prodre prav do ločitve duše in duha, sklepov in mozga, ter je zmožna sprevideti misli in namere srca«. (Heb. 4:12) Drugače povedano, ko jasno razumemo, kaj Bog pričakuje od nas, s svojim odzivom na to pokažemo, kakšni smo globoko v svoji notranjosti. Ali kdaj pride do razlike med tem, kakšni se kažemo navzven (»duša«), in tem, kakšni smo v svoji notranjosti (»duh«)? (Beri Matej 23:27, 28.) Razmisli, kako bi se ti odzval v naslednjih primerih.

Ostanimo v koraku z Jehovovo organizacijo

7., 8. a) Kaj je bil morda razlog, da so se nekateri kristjani judovskega porekla oklepali nekaterih določil Mojzesove postave? b) Zakaj lahko rečemo, da so ravnali v nasprotju z Jehovovim namenom?

7 Mnogi od nas znajo na pamet besede iz Pregovorov 4:18: »Pot pravičnih pa je kakor luč zore, ki sveti vse močneje do popolnega dne.« To pomeni, da sčasoma vse bolj  razumemo, kaj Jehova želi od nas, in nam vse bolj uspe izpolnjevati to, kar ga veseli.

8 Kot smo že razpravljali v predhodnem članku, je bilo po Jezusovi smrti mnogim kristjanom judovskega porekla težko odtrgati se od Mojzesove postave. (Apd. 21:20) Čeprav je Pavel spretno argumentiral, da za kristjane Postava ne velja, so nekateri zavračali njegovo navdihnjeno dopovedovanje. (Kol. 2:13–15) Morda so menili, da se bodo, če bodo še naprej upoštevali vsaj nekatere dele Postave, ognili preganjanju. Naj je bilo tako ali drugače, Pavel je pisal hebrejskim kristjanom in jim jasno dejal, da ne bodo mogli vstopiti v Božji počitek, vse dokler ne bodo pripravljeni sodelovati z Jehovovim namenom. * (Heb. 4:1, 2, 6; beri Hebrejcem 4:11.) Če so hoteli, da bi jih Jehova odobraval, so morali priznati dejstvo, da svoje ljudstvo vodi v drugo smer.

9. Kakšno stališče naj bi imeli, ko pride do spremenjenega razumevanja Svetega pisma?

9 V sodobnem času so bili določeni biblijski nauki na novo razjasnjeni. To nas ne bi smelo skrbeti, ampak bi moralo okrepiti naše zaupanje v razred zvestega in preudarnega sužnja. Ko Vodstveni organ, ki predstavlja zvestega in preudarnega sužnja, spozna, da je treba razjasniti ali popraviti naše razumevanje določene resnice, to stori brez omahovanja. Razredu sužnja je bolj pomembno to, da sodeluje z Božjim vedno jasnejšim namenom, kakor da se skuša obvarovati kritiziranja zaradi kakega spremenjenega razumevanja. Kako se ti odzoveš, ko nam je predstavljeno novo razumevanje kakšnih svetopisemskih vrstic? (Beri Luka 5:39.)

10., 11. Kaj se lahko naučimo iz tega, kako so se odzvali nekateri, ko so bile predstavljene nove metode oznanjevanja dobre novice?

10 Poglejmo si še en primer. Proti koncu 19. stoletja in na začetku 20. stoletja so nekateri Preučevalci Biblije, ki so bili izvrstni javni govorniki, menili, da lahko zapoved, da je treba oznanjevati, najbolje izpolnjujejo tako, da imajo dobro pripravljene govore pred hvaležnim občinstvom. Radi so predavali večjemu občinstvu in nekateri od njih so resnično uživali, ko so jih ljudje poslušali z velikim občudovanjem. Vendar je kasneje postalo očitno, da Jehova želi, da se njegovo ljudstvo posveti različnim oblikam oznanjevanja, tudi oznanjevanju po hišah. Nekateri izurjeni javni govorniki so se odločno uprli temu, da bi poskusili kar koli novega. Navzven so bili videti duhovni, povsem predani Gospodu. Toda ko je postalo jasno, kakšen je Božji namen glede oznanjevalskega dela, so prišle na dan njihove prave misli, nameni in vzgibi. Kako je Jehova gledal nanje? Ni jih blagoslavljal. Zapustili so organizacijo. (Mat. 10:1–6; Apd. 5:42; 20:20)

11 Toda to ne pomeni, da je bilo vsem, ki so ostali zvestovdani organizaciji, enostavno javno oznanjevati. Za mnoge je bil izziv opravljati to nalogo, še zlasti na začetku. Vendar so bili poslušni in sčasoma so le premagali strah. Jehova jih je bogato blagoslavljal. Kako se ti odzoveš, ko si spodbujen, da bi sodeloval pri kateri od vej oznanjevanja, ki ti ne ustreza najbolj? Ali si pripravljen poskusiti kaj novega?

Ko kdo, ki ga imamo radi, zapusti Jehova

12., 13. a) Zakaj Jehova naroča, da je treba neskesane prestopnike izobčiti? b) S katero preizkušnjo se spoprijemajo nekateri krščanski starši in zakaj je ta preizkušnja tako huda?

12 Brez dvoma se vsi strinjamo s tem, da moramo biti telesno, moralno in duhovno  čisti, če želimo ugajati Bogu. (Beri Titu 2:14.) Vendar se lahko občasno zgodi, da nam je zelo težko upoštevati to Božjo zapoved. Denimo da edini sin kakega zglednega krščanskega para zapusti resnico. Mladeniču je »začasen užitek od greha« ljubši od prijateljstva z Jehovom in z bogovdanimi starši, zato je izobčen. (Heb. 11:25)

13 Starša to povsem potre! Dobro se zavedata, da Sveto pismo v zvezi z izobčenjem naroča: »Nehajte [se] družiti z vsakim, ki se imenuje brat, pa je nečistnik, pohlepnež, malikovalec, sramotilec, pijanec ali izsiljevalec. S takim niti ne jejte.« (1. Kor. 5:11, 13) Prav tako se zavedata, da so z besedo »vsakim« mišljeni tudi družinski člani, ki ne živijo skupaj z njima pod isto streho. Ampak kaj, ko imata tako rada svojega sina! Močna čustva ju utegnejo navesti na razmišljanje: »Le kako lahko pomagava najinemu fantu, da se vrne k Jehovu, če tako strogo omejiva druženje z njim? Ali ne bi več dosegla, če bi bila redno v stiku z njim?« *

14., 15. Kaj morajo imeti starši v mislih, ko se odločajo o tem, ali bodo govorili s svojim izobčenim otrokom?

14 S tema staršema močno sočustvujemo. Navsezadnje je njun sin imel izbiro, vendar se je odločil, da bo raje živel nekrščansko, kot da bi še naprej imel tesne vezi s svojima staršema in drugimi soverniki. Starša pa po drugi strani nista mogla glede tega prav nič ukreniti. Nič čudnega, da se počutita nemočna!

15 Toda kaj bosta ta skrbna starša naredila? Ali bosta ubogala Jehovove jasne smernice? Ali pa bosta redno druženje s svojim izobčenim sinom opravičevala, češ da gre za »nujne družinske zadeve«? Pri odločitvi ne smeta prezreti tega, kako Jehova gleda na njuno ravnanje. On želi svojo organizacijo ohraniti čisto, in če je mogoče, navesti prestopnike, da se spametujejo. Kako lahko krščanski starši ravnajo v skladu z Jehovovo voljo?

16., 17. Kaj se lahko naučimo, če poglobljeno razmišljamo o tem, kar se je zgodilo Aronu?

16 Mojzesov brat Aron se je znašel v mučnih okoliščinah zaradi dveh svojih sinov. Samo pomisli, kako se je moral počutiti, ko sta njegova sinova Nadab in Abihu Jehovu darovala nedovoljen ogenj in ju je ta usmrtil. Seveda je to pomenilo konec vsakršnega druženja z njima. Vendar to še ni bilo vse. Jehova je Aronu in njegovima zvestima sinovoma naročil: »Ne hodite okoli z zanemarjenimi lasmi in ne trgajte si oblačil [v znak žalovanja], da ne boste umrli in da ne pride [Jehovova] jeza nad ves zbor.« (3. Mojz. 10:1–6) Sporočilo je jasno.  Jehova moramo ljubiti močneje kakor nezveste družinske člane.

17 Danes Jehova tistih, ki kršijo njegove zakone, ne usmrti kar nemudoma. Ljubeče jim daje možnost, da se pokesajo za svoje napačno ravnanje. Kako bi se Jehova počutil, če bi ga starša neskesanega prestopnika preizkušala s tem, da bi se po nepotrebnem družila s svojim izobčenim sinom ali hčerjo?

18., 19. Kako so lahko blagoslovljeni družinski člani, ki upoštevajo Jehovove smernice glede ravnanja z izobčenimi?

18 Mnogi od teh, ki so bili nekoč izobčeni, sedaj odkrito priznavajo, da jim je neomajnost njihovih prijateljev in družinskih članov pomagala, da so se spametovali. Ko so starešine glede neke mladenke priporočili njen ponovni sprejem, so napisali, da je svoje življenje spravila v red »delno po zaslugi svojega telesnega brata, ki je spoštoval smernice glede ravnanja z izobčenimi«. Sama je povedala, da ji je »njegovo zvesto upoštevanje svetopisemskih smernic pomagalo, da se je želela vrniti«.

19 Kaj lahko sklenemo iz tega? To, da moramo premagati težnjo našega nepopolnega srca, da bi se uprli svetopisemskim nasvetom. Moramo biti popolnoma prepričani, da je to, kar nam Jehova naroča, za nas vedno najboljše.

»Božja beseda je namreč živa«

20. Na katera dva načina lahko razumemo besede iz Hebrejcem 4:12? (Glej podčrtno opombo.)

20 Ko je Pavel pisal, da je »Božja beseda [. . .] živa«, ni govoril izrecno o Božji napisani Besedi, Bibliji. * Iz sobesedila je razvidno, da je govoril o Božjih obljubah. Pavel je hotel povedati, da Bog ne pozabi na obljube, ki jih izreče. Jehova nam je dal to jasno vedeti po preroku Izaiju: »Moja beseda [. . .] se ne bo vrnila brez uspeha, temveč [. . .] bo uspela v tem, za kar sem jo poslal.« (Iza. 55:11) Torej nimamo nobenega razloga, da bi postali nepotrpežljivi, ko se stvari ne premikajo tako hitro, kot bi mi želeli. Jehova neutrudno dela, zato da bi uspešno izpeljal svoj namen. (Jan. 5:17)

21. Kako so lahko besede iz Hebrejcem 4:12 v spodbudo zvestim starejšim članom »velike množice«?

21 Zvesti starejši člani »velike množice« služijo Jehovu že desetletja. (Raz. 7:9) Mnogi si niso nikoli mislili, da se bodo v tej stvarnosti postarali. Kljub temu ne obupujejo. (Ps. 92:14) Zavedajo se, da je »Božja beseda [. . .] živa« in da se bodo zato Njegove obljube uresničile. Jehova dela vse potrebno, da bi se to, kar je obljubil, izpolnilo. Ker mu je njegov namen zelo pri srcu, mu je v veselje, ko vidi, da je pomemben tudi nam. Jehova v tem sedmem dnevu počiva, zavedajoč se, da se bo njegov namen izpolnil in da bo njegovo ljudstvo kot skupina ravnalo v skladu s tem namenom. Kako pa je s teboj? Ali si ti vstopil v Božji počitek?

[Podčrtne opombe]

^ odst. 8 Mnogi judovski voditelji so bili pikolovski pri upoštevanju Mojzesove postave, toda ko je prišel Mesija, ga niso prepoznali. Niso bili v koraku z namenom, ki ga je Bog postopoma razkrival.

^ odst. 20 Danes nam Bog govori po svoji napisani Besedi, ki ima moč vplivati na naše življenje. Torej lahko povsem upravičeno rečemo, da Pavlove besede iz Hebrejcem 4:12 v širšem smislu veljajo za Sveto pismo.

Ne zgreši namena tega članka

• Kaj moramo delati, da bi danes vstopili v Božji počitek?

• Kako naj bi se odzvali, kadar iz Svetega pisma sprevidimo, kaj Bog pričakuje od nas?

• Kdaj utegne biti izziv ubogati svetopisemske smernice, toda zakaj je nujno, da smo poslušni?

• Na katera dva načina lahko razumemo besede iz Hebrejcem 4:12?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 31]

Starša sta obupana!