Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Bog nam izkazuje svojo ljubezen

Bog nam izkazuje svojo ljubezen

 Bog nam izkazuje svojo ljubezen

»Nezaslužena dobrotljivost [. . .] [bo] kraljevala po pravičnosti in tako prinesla večno življenje.« (RIM. 5:21)

1., 2. Kaj je za mnoge ljudi dragoceno darilo in katero darilo je še veliko vrednejše?

»NAJVEČJA zapuščina, ki so jo [Rimljani] predali svojim naslednikom, sta bila njihovo pravo in njihovo stališče, da je treba živeti po zakonih.« (Dr. David J. Williams, biblijski prevajalec in profesor na Univerzi v Melbournu, Avstralija) Naj bo to še tako res, obstaja veliko vrednejša zapuščina oziroma darilo. To darilo je Božje sredstvo, po katerem smo lahko v Božjih očeh pravični in priznani ter si lahko obetamo rešitev in večno življenje.

2 V nekem smislu so obstajali pravni vidiki glede tega, kako je Bog priskrbel to darilo. Toda ko je apostol Pavel v 5. poglavju pisma Rimljanom pisal o teh vidikih, jih ni predstavil suhoparno in legalistično. Ne, začel je s tem navdušujočim zagotovilom: »Zdaj torej, ko smo bili zaradi vere razglašeni za pravične, ostanimo v miru z Bogom po našem Gospodu Jezusu Kristusu.« Kdor sprejme to Božje darilo, se čuti spodbujenega, da Bogu vrača ljubezen. Tudi Pavel je tako čutil. Napisal je, da »nam je bila po svetem duhu, ki smo ga dobili, v srce izlita Božja ljubezen«. (Rim. 5:1, 5)

3. Katera vprašanja se nam samoumevno zastavljajo?

3 Toda zakaj je bilo to ljubeče darilo potrebno? Kako bi ga Bog lahko priskrbel, da bi bilo  pravično in da bi koristilo vsem ljudem? In kaj bi morali posamezniki narediti, da bi ga lahko prejeli? Poiščimo ustrezne odgovore in poglejmo, kako postavljajo v ospredje Božjo ljubezen.

Božja ljubezen nasproti grehu

4., 5. a) Na kakšen izreden način je Jehova izkazal ljudem ljubezen? b) Kaj moramo vedeti, da bi lahko razumeli Rimljanom 5:12?

4 Jehova je izkazal ljudem veliko ljubezen, ko je poslal svojega edinorojenega Sina, da bi jim pomagal. Pavel se je takole izrazil: »Bog nam svojo ljubezen izkazuje s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« (Rim. 5:8) Pomisli samo na eno tukaj omenjeno dejstvo: »Ko smo bili še grešniki.« Vsi ljudje morajo izvedeti, kako je prišlo do tega, da smo grešni.

5 Pavel je pojasnil, kako se je to zgodilo, in za začetek je dejal: »Po enem človeku je na svet prišel greh in po grehu smrt; tako se je smrt razširila na vse ljudi, ker so vsi grešili.« (Rim. 5:12) To smo sposobni razumeti zato, ker je Bog dal zapisati, kako se je pričelo človeško življenje. Jehova je ustvaril dva človeka, Adama in Evo. Stvarnik je popoln in tudi prva človeka, naša prednika, sta bila popolna. Bog jima je dal samo eno omejitev in jima povedal, da je kazen za kršenje tega zakona smrt. (1. Mojz. 2:17) Kljub temu sta se odločila ravnati pogubno – prekršila sta razumno omejitev, ki jima jo je dal Bog, in ga s tem zavrgla kot Zakonodajalca in Vrhovnega gospoda. (5. Mojz. 32:4, 5)

6. a) Zakaj so Adamovi potomci umirali, še preden je Bog dal Mojzesovo postavo, pa tudi potem? b) S čim bi lahko ponazorili posledice podedovanega greha?

6 Adamu so se rodili otroci šele po tem, ko je postal grešnik, zato se je greh skupaj s svojimi posledicami prenesel nanje. Otroci seveda niso prekršili Božjega zakona, kot ga je Adam, zato niso bili obtoženi istega greha, pa tudi nobenega zakonika še ni bilo. (1. Mojz. 2:17) Vseeno pa so Adamovi potomci podedovali greh. Zato sta greh in smrt kraljevala vse do takrat, ko je Bog dal Izraelcem Postavin zakonik, iz katerega se je jasno videlo, da so grešniki. (Beri Rimljanom 5:13, 14.) Posledice podedovanega greha bi lahko ponazorili z nekaterimi dednimi boleznimi oziroma okvarami, kot sta talasemija in hemofilija. Mogoče si že kdaj bral, da je Aleksej, sin ruskega carja Nikolaja II. in njegove žene Aleksandre, podedoval hemofilijo, to je motnjo strjevanja krvi. Res je, da tudi v takšni družini nekateri otroci nimajo bolezni, lahko pa jo prenašajo. Z grehom pa ni tako. Okvari, ki jo je povzročil Adamov greh, se ne da ogniti. Vsi so jo dobili. In vedno je smrtonosna. Poleg tega se prenese na vse otroke. Ali sploh obstaja rešitev iz tega obupnega položaja?

Kaj je Bog priskrbel po Jezusu Kristusu

7., 8. Kakšen je bil izid Adamovega ravnanja in izid Jezusovega ravnanja?

7 Jehova je iz ljubezni poskrbel, da so ljudje lahko rešeni podedovane grešnosti. Pavel je pojasnil, da je to možno po drugem človeku, po popolnem človeku, ki se je pojavil kasneje – po drugem Adamu. (1. Kor. 15:45) Vendar se je ravnanje teh dveh popolnih ljudi zelo razlikovalo in tudi izid njunih dejanj je bil zelo različen. Kako to? (Beri Rimljanom 5:15, 16.)

8 »Z darom ni tako, kot je bilo s prestopkom,« je napisal Pavel. Za ta prestopek je bil kriv Adam, zato ga je upravičeno zadela huda kazen – smrt. Vendar ni bil edini, ki je umrl. Iz Biblije namreč izvemo, da so »po prestopku [tega] enega človeka mnogi umrli«. Glede na Božja merila za pravico so si vsi Adamovi nepopolni potomci, tudi mi, zaslužili enako obsodbo. Vseeno nam je lahko v tolažbo spoznanje, da je Jezus kot popoln človek lahko dosegel povsem nasproten izid. Kakšen? Odgovor najdemo v Pavlovih besedah, da so  vsakršni ljudje »razglašeni za pravične za življenje«. (Rim. 5:18)

9. Kaj pomeni to, da Bog razglasi ljudi za pravične, o čemer piše v Rimljanom 5:16, 18?

9 Kakšno misel sporočajo v izvirniku besede, iz katerih je tvorjen izraz »razglašeni za pravične«? Prej citirani dr. Williams je napisal: »To je pravniška metafora, ki sporoča pravno obarvano misel. Govori o spremembi posameznikovega statusa pred Bogom, ne pa o spremembi posameznikove notranjosti [. . .]. Metafora predstavi Boga kot sodnika, ki sprejme odločitev v prid človeka, ki je bil obtožen nepravičnosti in zato tako rekoč priveden pred Božje sodišče. Toda Bog ga oprosti obtožbe.«

10. S čim je Jezus priskrbel temelj za to, da so ljudje lahko razglašeni za pravične?

10 Na temelju česa je lahko pravični »Sodnik vse zemlje« izrekel nepravičnemu človeku oprostilno sodbo? (1. Mojz. 18:25) Bog je temelj za to položil, ko je iz ljubezni na zemljo poslal svojega edinorojenega Sina. Jezus je kljub skušnjavam, hudemu posmehovanju in trpinčenju popolnoma izpolnil Očetovo voljo. Ostal je značajen, čeprav je moral zaradi tega umreti na mučilnem kolu. (Heb. 2:10) S tem da je žrtvoval svoje popolno človeško življenje, je priskrbel odkupnino, na podlagi katere so Adamovi potomci lahko osvobojeni oziroma rešeni greha in smrti. (Mat. 20:28; Rim. 5:6–8)

11. Čemu odkupnina ustreza?

11 Pavel je to drugod imenoval »ustrezna odkupnina«. (1. Tim. 2:6) Čemu je ustrezala? Adam je prinesel nepopolnost in smrt milijardam ljudi, vsem svojim potomcem. Res je, da bi iz Jezusa kot popolnega človeka lahko izšlo na milijarde popolnih potomcev. * Zato smo sklepali, da je bilo Jezusovo življenje skupaj z življenjem vseh njegovih morebitnih popolnih potomcev enakovredno popolnemu človeškemu življenju, ki ga je Adam zapravil zase in za vse svoje nepopolne potomce. Toda Biblija ne pravi, da so bili Jezusovi morebitni potomci del odkupnine. V Rimljanom 5:15–19 je poudarjeno, da je bila rešitev priskrbljena s smrtjo samo »enega človeka«. Da, Jezusovo popolno življenje je ustrezalo Adamovemu. Poudarek je – in bi tudi moral biti – zgolj na Jezusu Kristusu. Zaradi Jezusovega »enega dejanja opravičenja«, njegove poslušnosti in značajnega ravnanja vse do smrti je postalo možno, da vsakršni ljudje prejmejo brezplačni dar in življenje. (2. Kor. 5:14, 15; 1. Pet. 3:18) Kako pa Bog oprosti obtoženega?

Oproščeni na temelju odkupnine

12., 13. Kakšno vlogo imata Božje usmiljenje in ljubezen pri tem, da so ljudje razglašeni za pravične?

12 Bog Jehova je sprejel odkupno žrtev, ki jo je daroval njegov Sin. (Heb. 9:24; 10:10, 12)  Kljub temu so Jezusovi učenci na zemlji, tudi njegovi zvesti apostoli, ostali nepopolni. Čeprav so se trudili, da ne bi grešili, jim ni vedno uspelo. Zakaj ne? Zato ker so podedovali greh. (Rim. 7:18–20) Toda Bog je imel moč nekaj ukreniti glede tega in je to tudi naredil. Sprejel je »ustrezno odkupnino« in jo je bil pripravljen uveljaviti v dobro svojih človeških služabnikov.

13 Bog ni apostolom in drugim ničesar dolgoval – ni mu bilo treba uveljaviti odkupnine zaradi kakšnih njihovih dobrih del. Ne, odkupnino je uveljavil v njihovo dobro iz usmiljenja in velike ljubezni. Odločil se je, da bo apostole in druge oprostil obtožbe, tako da bodo v njegovih očeh oprani podedovane krivde. Pavel je to jasno povedal z besedami: »S to nezasluženo dobrotljivostjo ste bili rešeni po veri, pa ne po svoji zaslugi, ampak je to Božji dar.« (Efež. 2:8)

14., 15. Kakšna nagrada je bila obljubljena tistim, ki jih je Bog razglasil za pravične, in kaj so morali še vedno delati?

14 Pomisli tudi kakšno izjemno darilo je to, da Vsemogočni posamezniku odpusti podedovani greh pa tudi vse prestopke, ki jih je naredil v življenju. Ne bi mogli prešteti, koliko grehov so posamezniki storili, preden so postali kristjani, vendar lahko Bog te grehe odpusti na temelju odkupnine. Pavel je pisal: »Dar, ki je prišel zaradi mnogih prestopkov, je privedel do tega, da so mnogi razglašeni za pravične.« (Rim. 5:16) Apostoli in drugi, ki so prejeli to ljubeče darilo (to, da so razglašeni za pravične), so morali še naprej v veri častiti pravega Boga. Kakšna nagrada se jim je obetala v prihodnosti? »Tem, ki prejmejo obilost nezaslužene dobrotljivosti in brezplačnega daru pravičnosti,« je bilo obljubljeno, da bodo »živeli in kraljevali po enem, Jezusu Kristusu«. Dar pravičnosti ima prav zares nasproten učinek od Adamovega prestopka. Ta dar vodi v življenje. (Rim. 5:17; beri Luka 22:28–30.)

15 Tisti, ki prejmejo ta dar, da so razglašeni za pravične, postanejo Božji duhovni sinovi. Kot Kristusovi sodediči si lahko obetajo, da bodo v duhu obujeni v nebesa kot Božji sinovi in tam »kraljevali« z Jezusom Kristusom. (Beri Rimljanom 8:15–17, 23.)

Bog izkazuje ljubezen še drugim

16. Kateri dar lahko tisti, ki upajo na življenje na zemlji, prejmejo že zdaj?

16 Ne pričakujejo pa vsi, ki verujejo v Boga in mu služijo kot zvestovdani kristjani, da bodo »kraljevali« s Kristusom v nebesih. Mnogi na temelju Biblije upajo podobno kot Božji služabniki iz predkrščanske dobe. Upajo namreč, da bodo živeli večno v raju na zemlji. Ali lahko že zdaj prejmejo ljubeči dar od Boga, in sicer to, da veljajo v Božjih očeh za pravične, ki upajo na življenje na zemlji? Na podlagi tega, kar je Pavel pisal Rimljanom, lahko zanesljivo rečemo, da je odgovor pritrdilen.

17., 18. a) Za kakšnega je Bog štel Abrahama zaradi njegove vere? b) Kako je možno, da je Jehova imel Abrahama za pravičnega?

17 Pavel je razpravljal o izrednem zgledu, o vernem možu Abrahamu, ki je živel, preden je Jehova dal Izraelcem Postavin zakonik, in davno prej, preden je Kristus odprl pot v nebeško življenje. (Heb. 10:19, 20) V Bibliji beremo: »Obljuba, ki je bila dana Abrahamu oziroma njegovemu semenu, namreč da bo dedič sveta, ni bila dana po postavi, temveč po pravičnosti zaradi vere.« (Rim. 4:13; Jak. 2:23, 24) Torej je Bog štel zvestega Abrahama za pravičnega. (Beri Rimljanom 4:20–22.)

18 To ne more pomeniti, da je bil Abraham v desetletjih, ko je služil Jehovu, brez greha. Ne, pravičen ni bil v tem smislu. (Rim. 3:10, 23) Toda Jehova je v svoji brezmejni modrosti upošteval Abrahamovo izjemno vero in dela, ki jih je njegova vera obrodila. Abraham je veroval, da bo obljubljeno »seme« prišlo v njegovem rodu. Za to Seme  se je izkazal Mesija oziroma Kristus. (1. Mojz. 15:6; 22:15–18) Zato lahko božanski Sodnik na temelju »odkupnine, ki jo je plačal Kristus Jezus,« odpusti grehe, storjene v preteklosti. Potemtakem bodo Abraham in drugi verni moški in ženske iz predkrščanske dobe obujeni v življenje. (Beri Rimljanom 3:24, 25; Ps. 32:1, 2.)

Lahko smo pravični v Božjih očeh

19. Zakaj bi moralo biti to, kako je Bog gledal na Abrahama, v spodbudo mnogim danes?

19 Dejstvo, da je Bog ljubezni štel Abrahama za pravičnega, bi moralo biti v spodbudo današnjim pravim kristjanom. Jehova ga ni razglasil za pravičnega v istem smislu, kot razglasi tiste, ki jih z duhom mazili za »sodediče [. . .] s Kristusom«. Ti izbrani so »poklicani za svete« in so sprejeti za »Božje sinove«. (Rim. 1:7; 8:14, 17, 33) Abraham pa je bil imenovan »Jehovov prijatelj«, in to še prej, preden je bila darovana odkupna žrtev. (Jak. 2:23; Iza. 41:8) Kako pa je s pravimi kristjani, ki upajo, da bodo živeli v raju na obnovljeni zemlji?

20. Kaj pričakuje Bog od tistih, ki jih danes šteje za pravične, kot je za pravičnega štel Abrahama?

20 Ti ne prejmejo »brezplačnega daru pravičnosti« z upanjem na nebeško življenje, ki ga omogoča »osvoboditev po odkupnini, ki jo je plačal Kristus Jezus«. (Rim. 3:24; 5:15, 17) Kljub temu imajo močno vero v Boga in v priskrbljeno odkupnino, svojo vero pa kažejo z dobrimi deli. Eno takšno delo je oznanjevanje Božjega kraljestva in poučevanje o Gospodu Jezusu Kristusu. (Apd. 28:31) Torej lahko Jehova šteje takšne za pravične v istem smislu, kot je za pravičnega štel Abrahama. Dar, ki ga takšni prejmejo – prijateljstvo z Bogom – se razlikuje od »brezplačnega daru«, ki ga prejmejo maziljeni. Vseeno so za to darilo iz srca hvaležni.

21. Kaj dobrega nam omogočata Božja ljubezen in pravica?

21 Človeški vladarji obljubljajo marsikaj, toda tvoje upanje na večno življenje na zemlji ne temelji na njihovih obljubah. Večno življenje je del modrega namena Vrhovnega gospoda. Jehova postopno dela korake, da bi izpolnil svoj namen. Ti koraki so v skladu s pravo pravico. In ne samo to, iz njih veje Božja velika ljubezen. Pavel je povsem upravičeno rekel: »Bog nam svojo ljubezen izkazuje s tem, da je Kristus umrl za nas, ko smo bili še grešniki.« (Rim. 5:8)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 11 To razumevanje, ki zajema potomce, je bilo na primer razloženo v Stražnem stolpu, 15. marec 2000, stran 4, odstavek 4, in v Insight on the Scriptures, 2. zvezek, stran 736, odstavka 4 in 5.

Ali se spomniš?

• Kaj so dobili v dediščino Adamovi potomci in kaj je to pomenilo zanje?

• Kako je bila priskrbljena ustrezna odkupnina in čemu je ustrezala?

• Na kaj lahko upaš zaradi daru, da si razglašen za pravičnega?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 13]

Popolni človek Adam je grešil. Popolni človek Jezus je daroval »ustrezno odkupnino«.

[Slika na strani 15]

Res dobra novica – po Jezusu smo lahko razglašeni za pravične!