Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

O globočina Božje modrosti!

O globočina Božje modrosti!

 O globočina Božje modrosti!

»O globočina Božjega bogastva, modrosti in znanja! Kako nedoumljive so njegove sodbe in neizsledljive njegove poti!« (RIM. 11:33)

1. Katera je največja prednost za krščene kristjane?

KATERA je največja prednost, ki si jo kdaj imel? Najprej morda pomisliš na kakšno nalogo, ki si jo dobil, ali pa na kakšno čast, ki ti je bila izkazana. Vendar je za krščene kristjane največja prednost to, da imamo možnost stkati tesen odnos z edinim pravim Bogom, Jehovom. Tako lahko postanemo tisti, ki jih »Bog pozna«. (1. Kor. 8:3; Gal. 4:9)

2. Zakaj je to, da poznamo Jehova in da on pozna nas, tako velika prednost?

2 Zakaj je to, da poznamo Jehova in da on pozna nas, tako velika prednost? Zato ker on ni le Najvišji v vsem vesolju, ampak tudi ščiti tiste, ki jih ljubi. Prerok Nahum je bil navdihnjen, da napiše: »Jehova je dober, utrdba v času stiske. On pozna tiste, ki se zatekajo k njemu.« (Nah. 1:7; Ps. 1:6) Pravzaprav si večno življenje lahko obetamo samo, če spoznamo pravega Boga in njegovega Sina, Jezusa Kristusa. (Jan. 17:3)

3. Kaj spada k temu, da spoznamo Boga?

3 K temu, da spoznamo Boga, spada več kot le to, da vemo, kako mu je ime. Spoznati ga moramo kot prijatelja, kar pomeni, da ugotovimo, kaj ima rad in česa ne mara. Če živimo v skladu s tem spoznanjem, na pomemben način pokažemo, da smo pobliže spoznali Boga. (1. Jan. 2:4) Toda če zares želimo spoznati Jehova, je potrebno še nekaj. Poleg tega da izvemo, kaj je v določenem primeru storil, moramo vedeti tudi, kako in zakaj je tako ravnal. Bolj ko bomo razumeli Jehovove namene, bolj nas bo srce gnalo, da bomo občudovali globočino Božje modrosti. (Rim. 11:33)

Bog namena

4., 5. a) Na kaj se beseda »namen« nanaša v biblijski rabi? b) Ponazori, kako se lahko namen doseže na več načinov.

4 Jehova je Bog namena. Biblija govori o njegovem »večnem namenu«. (Efež. 3:10, 11) Kaj ta izraz pravzaprav pomeni? Beseda »namen« se v biblijski rabi nanaša na določen cilj, ki se lahko doseže na več načinov.

5 Naj ponazorimo: Nekdo želi odpotovati na določen kraj. Priti v ta kraj nato postane njegov cilj oziroma namen. Izbira lahko med različnimi prevoznimi sredstvi in potmi. Med potovanjem po izbrani poti utegne naleteti na neugodne vremenske razmere, prometne zastoje in cestne zapore, zaradi česar mora ubrati drugo pot. Toda ne glede na to, katere spremembe mora narediti, vseeno doseže svoj cilj, ko prispe na izbrani kraj.

6. Kako Jehova kaže prilagodljivost, kar se tiče izpolnjevanja svojega namena?

 6 Tudi Jehova je precej prilagodljiv, kar se tiče uresničevanja svojega večnega namena. Pri tem upošteva svobodno voljo svojih inteligentnih stvarjenj, zato je pripravljen prilagoditi način, kako doseže svoj namen. To, kako Jehova izpolnjuje svoj namen, si poglejmo na primeru obljubljenega Semena. Na začetku je Jehova prvemu človeškemu paru dejal: »Bodita rodovitna in se namnožita. Napolnita zemljo in si jo podredita.« (1. Mojz. 1:28) Ali je bil upor v edenskem vrtu ovira pri uresničevanju tega namena? Nikakor! Jehova se je na to novo okoliščino nemudoma odzval in ubral drugo pot, da bi dosegel svoj namen. Napovedal je prihod »semena«, ki bo popravilo škodo, nastalo z uporom. (1. Mojz. 3:15; Heb. 2:14–17; 1. Jan. 3:8)

7. Kaj se naučimo iz tega, kako je Jehova opisal samega sebe v 2. Mojzesovi 3:14?

7 Zmožnost, ki jo ima Jehova, da se prilagodi novonastalim okoliščinam, medtem ko izpolnjuje svoj namen, se sklada s tem, kako je opisal samega sebe. Ko je Mojzes povedal Jehovu, na katere ovire bi utegnil naleteti pri nalogi, ki jo je prejel, mu je Jehova zagotovil: »‚Postal bom, kar koli bom želel postati.‘ In dodal: ‚Takole reci Izraelovim sinovom: »Postal bom me je poslal k vam.«‘« (2. Mojz. 3:14) Da, Jehova lahko postane, kar koli je treba, da bi v celoti izpolnil svoj namen! To je lepo ponazoril apostol Pavel v 11. poglavju knjige Rimljanom, v katerem je govoril o simbolični oljki. Pregledovanje te ponazoritve nam bo pomagalo še bolj ceniti in razumeti globočino Jehovove modrosti, najsi upamo na to, da bomo šli v nebesa ali pa da bomo večno živeli tukaj na zemlji.

Jehovov namen, povezan z napovedanim semenom

8., 9. a) Katera štiri osnovna dejstva nam pomagajo razumeti ponazoritev o oljki? b) Katero vprašanje bomo pregledali in kaj odgovor na to vprašanje odkriva o Jehovu?

8 Da bi lahko razumeli ponazoritev o oljki, se moramo seznaniti s štirimi dejstvi, ki se tičejo uresničevanja Jehovovega namena v zvezi z napovedanim semenom. Prvič, Jehova je obljubil Abrahamu, da bodo po njegovem semenu oziroma potomstvu »blagoslovljeni vsi narodi na zemlji«. (1. Mojz. 22:17, 18) Drugič, izraelskemu narodu, ki je izhajal iz Abrahama, je bila ponujena možnost, da pride iz njega »kraljestvo duhovnikov«. (2. Mojz. 19:5, 6) Tretjič, ko je večina Izraelcev zavrnila Mesija, je Jehova ubral drugo pot, da bi dobil »kraljestvo duhovnikov«. (Mat. 21:43; Rim. 9:27–29) Četrtič, čeprav je Jezus glavni del Abrahamovega semena, še drugi dobijo prednost, da postanejo del semena. (Gal. 3:16, 29)

9 V knjigi Razodetje dodatno izvemo, da bo v nebesih skupaj z Jezusom vladalo 144.000 posameznikov, ki bodo služili kot kralji in duhovniki. (Raz. 14:1–4) Zanje je tudi rečeno, da so »Izraelovi sinovi«. (Raz. 7:4–8) Ali je torej vseh 144.000 izraelskega oziroma judovskega rodu? Odgovor na to vprašanje odkriva, da je Jehova prilagodljiv, ko gre za izpolnjevanje njegovega namena. Pa si poglejmo, kako nam Pavlovo pismo Rimljanom pomaga najti odgovor.

»Kraljestvo duhovnikov«

10. Kateri edinstveni obet je imel izraelski narod?

10 Kot smo omenili že prej, je edino izraelski narod imel možnost, da njegovi pripadniki postanejo del »kraljestva duhovnikov in svetega naroda«. (Beri Rimljanom  9:4, 5.) Toda kaj se je zgodilo ob prihodu obljubljenega Semena? Ali je izraelski narod uspel zagotoviti polno število 144.000 duhovnih Izraelcev, ki naj bi postali drugotni del Abrahamovega semena?

11., 12. a) Kdaj se je začelo zbiranje tistih, ki bodo sestavljali nebeško Kraljestvo, in kako se je odzvala večina Judov, ki je živela v tistem času? b) Kako se je Jehova namenil doseči »polno število« pripadnikov Abrahamovega semena?

11 Beri Rimljanom 11:7–10. V prvem stoletju so Judje kot narod zavrnili Jezusa. Zato možnost postati del Abrahamovega semena ni bila več izključno njihova. Vendar so se nekateri duhovno naravnani Judje odzvali, ko se je ob binkoštih leta 33 n. št. začelo zbiranje tistih, ki bodo sestavljali nebeško »kraljestvo duhovnikov«. Ker jih je to povabilo sprejelo le nekaj tisoč, so bili v primerjavi s celotnim judovskim narodom kakor »ostanek«. (Rim. 11:5)

12 Kako se je Jehova namenil doseči »polno število« pripadnikov Abrahamovega semena? (Rim. 11:12, 25) Bodi pozoren na odgovor apostola Pavla: »To ne pomeni, da je Božja beseda zatajila. Niso namreč vsi, ki izvirajo iz Izraela, tudi res [duhovni] ‚Izrael‘. Niti niso vsi ti že samo zato otroci [del Abrahamovega semena], ker so Abrahamovi potomci [. . .]. To pomeni, da otroci po mesu niso v resnici Božji otroci, temveč se za seme štejejo otroci po obljubi.« (Rim. 9:6–8) Torej Jehova ne zahteva, da so pripadniki Abrahamovega semena dobesedni Abrahamovi potomci.

Simbolična oljka

13. Koga ali kaj predstavljajo a) oljka, b) njena korenina, c) njeno deblo in č) njene veje?

13 Apostol Pavel v nadaljevanju primerja tiste, ki postanejo del Abrahamovega semena, z vejami simbolične oljke. * (Rim. 11:21) Ta gojena oljka predstavlja izpolnitev Božjega namena, kar se tiče abrahamske zaveze. Njena korenina je sveta in predstavlja Jehova v vlogi tistega, ki daje duhovnemu Izraelu življenje. (Iza. 10:20; Rim. 11:16) Deblo predstavlja Jezusa, ki je glavni del Abrahamovega semena. Veje pa predstavljajo »polno število« tistih,  ki tvorijo drugotni del Abrahamovega semena.

14., 15. Koga predstavljajo veje, ki so bile »odlomljene« z gojene oljke, in kdo je bil vcepljen na to oljko?

14 V ponazoritvi o oljki so Judje, ki so zavrgli Jezusa, primerjani z »odlomljenimi« oljkinimi vejami. (Rim. 11:17) S tem so zapravili priložnost, da postanejo del Abrahamovega semena. Toda kdo jih bo nadomestil? S stališča Judov, ki so se ponašali s tem, da so po rodu Abrahamovi potomci, je bilo nekaj nepredstavljivega, da bi jih nadomestili pripadniki drugih narodov. Vendar jih je Janez Krstnik že vnaprej posvaril, da bi lahko Jehova, če bi to hotel, obudil Abrahamu otroke kar iz kamnov. (Luk. 3:8)

15 Kaj je Jehova storil, da bi izpolnil svoj namen? Pavel pojasni, da so bile veje divje oljke vcepljene na gojeno oljko, da bi nadomestile odlomljene veje. (Beri Rimljanom 11:17, 18.) Torej so bili z duhom maziljeni kristjani nejudovskega porekla, kot so bili nekateri iz občine v Rimu, tako rekoč vcepljeni na to simbolično oljko. Tako so postali del Abrahamovega semena. Prej so bili takšni kot veje divje oljke – niso imeli nobene možnosti, da bi postali del te posebne zaveze. Toda Jehova jim je omogočil, da so postali duhovni Judje. (Rim. 2:28, 29)

16. Kako je apostol Peter pojasnil ustanovitev novega, duhovnega naroda?

16 Apostol Peter pojasni zadevo takole: »Vam [duhovnim Izraelcem, med katere spadajo tudi nejudovski kristjani] je torej dragocen [Jezus Kristus], ker verujete, tistim pa, ki ne verujejo, je ‚ta isti kamen, ki so ga zidarji zavrgli, postal glavni vogelnik‘ ter ‚kamen in skala spotike‘. [. . .] Vi pa ste  ‚izbran rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo za posebno last, da bi na vse strani razglašali odlike‘ tistega, ki vas je poklical iz teme v svojo čudovito svetlobo. Nekdaj namreč niste bili ljudstvo, zdaj pa ste Božje ljudstvo; vam prej ni bilo izkazano usmiljenje, zdaj pa vam je usmiljenje izkazano.« (1. Pet. 2:7–10)

17. Zakaj je bilo to, kar je Jehova naredil, »proti naravi«?

17 Jehova je storil nekaj, kar bi se s stališča mnogih zdelo povsem nepričakovano. Pavel je to opisal kot nekaj, kar je »proti naravi«. (Rim. 11:24) Zakaj pa? Zdi se nenavadno in celo nenaravno vcepiti divjo vejo na gojeno drevo, pa vendar so ravno to delali nekateri kmetovalci v prvem stoletju. * Tudi Jehova je naredil nekaj podobno neobičajnega. Judje so menili, da Nejudje niso zmožni roditi sprejemljivega sadu. Vendar je Jehova poskrbel, da so ravno oni postali del »naroda«, ki rojeva kraljestveni sad. (Mat. 21:43) Od leta 36 n. št., ko je bil maziljen Kornelij, prvi neobrezani nejudovski spreobrnjenec, imajo neobrezani Nejudje možnost, da so vcepljeni na to simbolično oljko. (Apd. 10:44–48) *

18. Katero možnost imajo Judje po letu 36 n. št.?

18 Ali to pomeni, da Judje po letu 36 n. št. nimajo več možnosti, da postanejo del Abrahamovega semena? Ne. Pavel pojasni: »Oni [Judje] bodo, če se bodo odvrnili od svoje nevere, ravno tako vcepljeni. Bog jih namreč lahko spet vcepi. Če si namreč bil odrezan od oljke, ki je po naravi divja, in bil proti naravi vcepljen na gojeno oljko, koliko lažje bodo na lastno oljko vcepljeni ti, ki že po naravi spadajo k njej!« * (Rim. 11:23, 24)

»Tako bo rešen ves Izrael«

19., 20. Kaj izrednega izpolnjuje Jehova, kot je to ponazorjeno s simbolično oljko?

19 Da, Jehovov namen v zvezi z »Božjim Izraelom« se izpolnjuje na izreden način. (Gal. 6:16) Kot je dejal Pavel, »bo rešen ves Izrael«. (Rim. 11:26) Ko bo prišel čas, ki ga je Jehova določil, bo »ves Izrael«, in sicer polno število duhovnih Izraelcev, kraljeval in opravljal duhovniško službo v nebesih. Jehovovega namena ne more prav nič izpodnesti!

20 Kot je bilo napovedano, bodo po Abrahamovem »semenu« – Jezusu Kristusu in 144.000 – blagoslovljeni »pripadniki drugih narodov«. (Rim. 11:12; 1. Mojz. 22:18) Tako ima od te priprave korist celotno Božje ljudstvo. Zares, ko razmišljamo o tem, kako Jehova izpolnjuje svoj večni namen, se lahko samo čudimo »globočini Božjega bogastva, modrosti in znanja«. (Rim. 11:33)

[Podčrtne opombe]

^ odst. 13 Oljka v Pavlovi ponazoritvi ne simbolizira izraelskega naroda. Čeprav je izraelski narod imel kralje in duhovnike, ti niso postali kraljestvo duhovnikov. Glede na Mojzesovo postavo izraelski kralji niso mogli postati duhovniki. Zato oljka ni mogla simbolizirati tega naroda. Pavel je s to ponazoritvijo želel pokazati, kako se Božji namen, da ustvari »kraljestvo duhovnikov«, izpolnjuje v zvezi z duhovnim Izraelom. Prejšnjo razlago Pavlove ponazoritve lahko najdeš v Stražnem stolpu, 1. december 1983, strani 21–25.

^ odst. 17 To je bilo na koncu triinpolletnega obdobja, v katerem je bila samo Judom dana priložnost, da postanejo pripadniki novega, duhovnega naroda. Na to je kazala prerokba glede 70 letnih tednov. (Dan. 9:27)

^ odst. 18 Grška predpona, prevedena z »gojen« v Rimljanom 11:24, izhaja iz besede, ki pomeni »dober, odličen« oziroma »dobro prilagojen svojemu namenu«. Uporablja se še zlasti za reči, ki dobro služijo svojemu namenu.

Ali se spomniš?

• Kaj se naučimo o Jehovu iz tega, kako izpolnjuje svoj namen?

• Koga ali kaj v 11. poglavju pisma Rimljanom predstavljajo . . .

oljka,

njena korenina,

njeno deblo,

njene veje?

• Zakaj je bilo vcepljanje na gojeno oljko »proti naravi«?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir/slika na strani 24]

 Vcepljanje vej divje oljke – čemu?

▪ Lucij Junij Moderat Kolumela je bil rimski vojak in kmetovalec, ki je živel v prvem stoletju n. št. Najbolj je znan po 12 knjigah, ki jih je napisal o podeželskem življenju in kmetovanju.

V svoji peti knjigi citira ta starodavni pregovor: »Kdor orje oljkov nasad, prosi za njegov sad; kdor ga gnoji, moleduje za sad; kdor ga obrezuje, ga sili, da rodi sad.«

Potem ko je opisal drevesa, ki sicer lepo rastejo, vendar ne obrodijo sadu, je priporočal naslednji postopek: »Dobro je vanje zvrtati luknjo z galskim svedrom, nato v to luknjo vstaviti zelen poganjek z divje oljke, tako da se tesno prilega; rezultat je, da drevo, ki je tako rekoč oplojeno z rodovitnim poganjkom, samo postane bolj rodno.«

[Slika na strani 23]

Ali razumeš ponazoritev o simbolični oljki?