Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Naj bodo naše odločitve v čast Bogu

Naj bodo naše odločitve v čast Bogu

 Naj bodo naše odločitve v čast Bogu

»Ostroumni [. . .] pazi na svoje korake.« (PREG. 14:15)

1., 2. a) Kaj bi nam pri odločanju vedno moralo biti glavna skrb? b) Katera vprašanja bomo obravnavali?

VERJETNO jih vsak dan sprejmemo na ducate. Mnoge od njih ne spremenijo prav veliko. Nekatere pa utegnejo močno vplivati na naše življenje. O čem govorimo? O odločitvah. Pri vseh odločitvah, najsibo velikih ali majhnih, je naša glavna skrb, da so v čast Bogu. (Beri 1Korinčanom 10:31.)

2 Ali ti je enostavno sprejemati odločitve ali pa ti odločanje povzroča preglavice? Če hočemo napredovati v duhovno zrele kristjane, se moramo naučiti razlikovati med pravilnim in napačnim ter se nato odločati v skladu s svojim prepričanjem, ne pa prepričanjem koga drugega. (Rim. 12:1, 2; Heb. 5:14) Kateri so nekateri drugi tehtni razlogi, zakaj se moramo naučiti sprejemati dobre odločitve? Zakaj se je včasih tako težko odločiti? Katere korake lahko upoštevamo, da bi bile naše odločitve zagotovo v čast Bogu?

Zakaj se je nujno odločati?

3. Čému ne bi smeli dopustiti, da vpliva na naše sprejemanje odločitev?

3 Če smo neodločni, ko gre za upoštevanje biblijskih meril, utegnejo naši sošolci ali sodelavci skleniti, da nismo povsem prepričani glede svojega verovanja in da je zato enostavno vplivati na nas. Mogoče lažejo, goljufajo ali kradejo, nato pa nas skušajo prepričati, naj se jim pridružimo ali pa jim vsaj ščitimo hrbet, s čimer bi pravzaprav potegnili z množico. (2. Mojz. 23:2) Toda posameznik, ki zna sprejemati odločitve, ki so v čast Bogu, ne bo  dovolil, da bi iz strahu ali želje po tem, da bi ga drugi sprejeli, ravnal v nasprotju s svojo biblijsko šolano vestjo. (Rim. 13:5)

4. Zakaj se utegne zgoditi, da se drugi želijo odločiti namesto nas?

4 Vendar nima vsak, ki bi se rad odločil namesto nas, slabih namenov. Dobronamerni prijatelji morda vztrajajo, naj upoštevamo njihov nasvet. Če živimo stran od doma, naše sorodnike verjetno še vedno zelo skrbi za naše dobro in morda želijo še naprej sodelovati, ko sprejemamo odločitve o pomembnih zadevah. Za primer vzemimo zdravljenje. Sveto pismo jasno obsoja napačno rabo krvi. (Apd. 15:28, 29) Druge zadeve, povezane z zdravstveno oskrbo, pa niso tako izrecno določene in zato se mora vsak od nas osebno odločiti, katero zdravljenje bo sprejel ali zavrnil. * O teh zadevah imajo naši dragi bližnji morda jasno oblikovano mnenje. Toda pri odločanju glede tega mora vsak posvečen in krščen kristjan nositi »svoje breme« odgovornosti. (Gal. 6:4, 5) Naša glavna skrb ni, da imamo čisto vest pred ljudmi, ampak pred Bogom. (1. Tim. 1:5)

5. Kaj lahko storimo, da ne bi doživeli brodoloma svoje vere?

5 Če smo neodločni, se lahko znajdemo v veliki nevarnosti. Učenec Jakob je pisal, da je neodločnež »nestanoviten na vseh svojih poteh«. (Jak. 1:8) Takšnega človeka premetavajo spreminjajoča se človeška mnenja, podobno kakor človeka v čolnu brez krmila premetavajo valovi na razburkanemu morju. Prav hitro bi se lahko zgodilo, da bi takšen človek doživel brodolom svoje vere in nato za žalosten položaj, v katerem se je znašel, krivil druge. (1. Tim. 1:19) Kaj lahko storimo, da nas ne bi to doletelo? Moramo postati »utrjeni v veri«. (Beri Kološanom 2:6, 7.) Da bi se utrdili, se moramo naučiti sprejemati odločitve, ki so izraz naše vere v Božjo navdihnjeno Besedo. (2. Tim. 3:14–17) Toda kaj nas utegne ovirati pri sprejemanju dobrih odločitev?

Odločiti se – zakaj je to lahko izziv

6. Kako utegne strah delovati na človeka?

6 Strah nas utegne ohromiti – strah pred napačno odločitvijo, strah pred neuspehom ali strah pred tem, da bi bili v očeh drugih videti neumni. Takšne skrbi so razumljive. Nihče si ne želi slabih odločitev, s katerimi bi si nakopal težave in po možnosti še sramoto. Vendar nam ljubezen do Boga in njegove Besede lahko pomaga pregnati naše strahove. Na kakšen način? Ljubezen do Boga nas spodbuja, da pred pomembnimi odločitvami vedno poiščemo informacije v Božji Besedi in na njej temelječih publikacijah. Tako zmanjšamo možnost, da bi se odločili napačno. Biblija namreč lahko da »neizkušenim [. . .] ostroumnost, mladeničem spoznanje in premišljenost«. (Preg. 1:4)

7. Kaj se lahko naučimo od kralja Davida?

7 Ali se bomo vedno pravilno odločili? Ne. Vsi delamo napake. (Rim. 3:23) Na primer, kralj David je bil moder in zvest mož. Vendar se je včasih slabo odločil, s čimer je sebi in drugim nakopal trpljenje. (2. Sam. 12:9–12) Vseeno pa ni dovolil, da bi ga napake odvrnile od sprejemanja odločitev, ki bi vplivale na njegov odnos z Bogom. (1. kra. 15:4, 5) Če tako kot David ohranimo v mislih, da nam Jehova prezre napake in odpušča grehe, bomo kljub storjenim napakam lažje odločni. Jehova bo še naprej podpiral tiste, ki ga ljubijo in ubogajo. (Ps. 51:1–4, 7–10)

8. Kaj se naučimo iz tega, kar je apostol Pavel rekel glede zakonske zveze?

8 Še nekaj nam lahko pomaga, da smo manj zaskrbljeni glede sprejemanja odločitev.  Kaj pa? To, da imamo v mislih, da je včasih pravilnih več poti. Upoštevajmo, kaj je apostol Pavel dejal glede zakonske zveze. Po navdihnjenju je pisal: »Če pa kdo meni, da ne more obvladovati svojega spolnega poželenja in da je zanj boljše, da se poroči, zlasti če je že prešel cvet mladosti, naj stori, kar hoče. Tak ne greši. Naj se poročijo. Če pa je kdo trden v svojem srcu in ne čuti te potrebe, temveč ima oblast nad svojo voljo in se je v svojem srcu odločil, da bo ostal neporočen, bo storil dobro.« (1. Kor. 7:36–38) Pavel je kot najboljšo izbiro priporočal samskost, vendar to ni bila edina pravilna izbira.

9. Ali naj bi nas skrbelo, kako drugi gledajo na naše odločitve? Pojasni.

9 Ali naj bi nas skrbelo, kako drugi gledajo na naše odločitve? Do neke mere. Bodimo pozorni, kaj je Pavel dejal glede uživanja hrane, ki je utegnila biti žrtvovana malikom. Priznal je, da odločitev za uživanje takšne hrane morda sama po sebi ni bila napačna, vendar pa bi z njo lahko prizadeli koga, ki ima šibko vest. Kako je bil Pavel zato odločen ravnati? »Če se [. . .] moj brat zaradi hrane spotakne,« je pisal, »ne bom nikoli več jedel mesa, da se ne bi zaradi tega moj brat spotaknil.« (1. Kor. 8:4–13) Tudi mi moramo biti pozorni na to, kako bodo naše odločitve delovale na vest drugih. Seveda je naša glavna skrb to, kako bodo odločitve, ki jih nameravamo sprejeti, vplivale na prijateljstvo z Jehovom. (Beri Rimljanom 14:1–4.) Katera biblijska načela nam bodo pomagala sprejemati odločitve, ki so v čast Bogu?

Šest korakov do dobre odločitve

10., 11. a) Kako lahko družinski člani pri sprejemanju odločitev kažejo skromnost? b) Kaj bi morali imeti v mislih starešine, ko sprejemajo odločitve, ki vplivajo na občino?

10 Bodi skromen. Preden se kaj odločimo, se moramo vprašati: »Ali je to odločitev, ki naj bi jo sprejel jaz?« Kralj Salomon je pisal: »Ko pride prevzetnost, pride tudi sramota, toda modrost je pri skromnih.« (Preg. 11:2)

11 Starši utegnejo dati svojim otrokom možnost, da se glede česa sami odločijo, toda otroci ne bi smeli misliti, da jim ta pravica avtomatično pripada. (Kol. 3:20) Žene in matere se znotraj družine lahko same odločajo o nekaterih stvareh, vendar je dobro, da priznavajo moževo vlogo poglavarja. (Preg. 1:8; 31:10–18; Efež. 5:23) Podobno morajo možje priznati, da je njihova oblast omejena in da se morajo podrejati Kristusu. (1. Kor. 11:3) Starešine s svojimi odločitvami vplivajo na občino. Vendar pazijo, da ne gredo »dlje od tega, kar je pisano« v Božji Besedi. (1. Kor. 4:6) Poleg tega dosledno upoštevajo navodila, ki jih dobijo od zvestega sužnja. (Mat. 24:45–47) Sebi in drugim lahko prihranimo veliko skrbi in bolečin, če se skromno odločamo samo takrat, ko smo za to pooblaščeni.

12. a) Zakaj naj bi pred odločitvijo zadevo raziskali? b) Pojasni, kaj lahko zajema takšno raziskovanje.

 12 Razišči vse vidike. »Načrti marljivega vedno prinašajo korist,« je pisal Salomon, »kdor je zaletav, pa vedno drvi v pomanjkanje.« (Preg. 21:5) Denimo da razmišljaš o tem, ali bi sprejel poslovno ponudbo. Ne dovoli, da bi te prevzela čustva. Seznani se z vsemi dejstvi, vprašaj za nasvet tiste, ki so domači na tem področju, in ugotovi, katera biblijska načela se tičejo zadeve. (Preg. 20:18) Svoje izsledke organiziraj v dva seznama – v enem podrobno navedi dobre strani, v drugem pa slabe. Preden se odločiš, izračunaj stroške. (Luk. 14:28) Razmisli, kako utegne tvoja odločitev vplivati ne samo na tvoje finančno zdravje, ampak tudi na tvoje duhovno dobro. Raziskovanje terja čas in trud. Toda ta korak ti pomaga, da se ne boš zaletavo odločil za kaj, kar bi ti povzročilo nepotrebne skrbi.

13. a) Kakšno zagotovilo nam daje Jakob 1:5? b) Kako nam lahko pomaga to, da molimo za modrost?

13 Moli za modrost. Naše odločitve bodo v čast Bogu samo, če ga prosimo, naj nam pomaga pri odločanju. Učenec Jakob je pisal: »Če [. . .] komu od vas manjka modrosti, naj prosi Boga, pa jo bo dobil, kajti on velikodušno daje vsem, in to brez grajanja.« (Jak. 1:5) Nič sramotnega ni, če priznamo, da pri odločanju potrebujemo Božjo modrost. (Preg. 3:5, 6) Navsezadnje nas zanašanje zgolj na lastno razumnost zlahka privede do napačnih odločitev. Ko molimo za modrost in iščemo načela v Božji Besedi, dovolimo svetemu duhu, da nam pomaga sprevideti, kateri motivi nas ženejo, da se želimo odločiti tako ali drugače. (Heb. 4:12; beri Jakob 1:22–25.)

14. Zakaj naj ne bi odlašali?

14 Odloči se. Ta korak naredi šele za tem, ko boš zadevo raziskal in molil za modrost. Moder človek ne hiti, ampak si vzame čas, da premisli o svojih korakih. (Preg. 14:15) Vseeno pa ne odlašaj z odločitvijo. Tisti, ki rad odlaša, se navadno domisli najbolj nemogočih izgovorov za to, da nič ne naredi. (Preg. 22:13) Kljub temu se je dejansko že odločil – odločil se je, da bo drugim prepustil nadzor nad svojim življenjem.

15., 16. Kaj spada k temu, da odločitev izpeljemo?

15 Odločitev izpelji. Če odločitve ne izpeljemo odločno do konca, je lahko zaman ves trud, ki smo ga posvetili temu, da bi se dobro odločili. »Vse delo, ki ti pride pod roko, opravi z vso svojo močjo,« je pisal Salomon. (Prid. 9:10) Če želimo biti uspešni, moramo biti pripravljeni priskrbeti sredstva, ki so potrebna za izpeljavo odločitve. Na primer, oznanjevalec se morda odloči, da bo pričel pionirati. Ali mu bo to uspelo? Verjetno da, če  le ne bo dovolil, da bi ga pretirano posvečanje posvetnemu delu in razvedrilu izčrpalo in ga oropalo časa, ki ga potrebuje za oznanjevanje.

16 Najboljših odločitev ni vedno enostavno izpeljati. Zakaj? Ker »ves svet [. . .] leži v oblasti Hudobnega«. (1. Jan. 5:19) Bojevati se moramo proti »svetovnim vladarjem te teme, proti hudobnim duhovnim silam v nebeških prostorih«. (Efež. 6:12) Tako apostol Pavel kot učenec Juda sta nakazala, da tiste, ki se odločijo biti v čast Bogu, čaka boj. (1. Tim. 6:12; Juda 3)

17. Kaj Jehova pričakuje od nas v zvezi z odločitvami, ki jih sprejmemo?

17 Znova pretehtaj svojo odločitev in kaj prilagodi, če je potrebno. Prav vsaka odločitev ne gre po načrtih. Vsakogar med nami »doletijo nepredvideni dogodki ob nepričakovanem času«. (Prid. 9:11) Kljub temu Jehova od nas pričakuje, da pri nekaterih odločitvah vztrajamo, čeprav utegnemo imeti preizkušnje. Ko človek posveti svoje življenje Jehovu ali pa izreče poročno zaobljubo, si ne more več premisliti. Bog od nas pričakuje, da živimo po teh odločitvah. (Beri Psalm 15:1, 2, 4.) Druge odločitve pa po večini niso tako življenjsko pomembne. Moder človek občasno ponovno pretehta svoje odločitve. Poleg tega ne dopusti, da zaradi ponosa ali trme ne bi hotel kakšne svoje odločitve delno ali celo povsem spremeniti. (Preg. 16:18) Njegova glavna skrb je namreč to, da je njegova življenjska pot še naprej v čast Bogu.

Naučimo druge sprejemati odločitve, ki so v čast Bogu

18. Kako lahko starši naučijo svoje otroke sprejemati dobre odločitve?

18 Starši lahko z marsičim pomagajo svojim otrokom, da se naučijo sprejemati odločitve, ki so v čast Bogu. Najbolje jih lahko poučijo s svojim dobrim zgledom. (Luk. 6:40) Ko je to primerno, lahko otrokom pojasnijo, po katerih korakih so sami prišli do določenih odločitev. Poleg tega lahko otrokom pustijo, da se glede nekaterih stvari sami odločijo, in jih potem pohvalijo, kadar se njihova odločitev izkaže za dobro. Kaj pa, če se otrok slabo odloči? Starši so v takih primerih nagnjeni k temu, da bi radi otroka obvarovali pred posledicami, vendar za otroka to ni vedno najboljše. Na primer, starši dovolijo sinu ali hčeri, da si pridobi vozniško dovoljenje. Kaj, če naredi prometni prekršek in dobi denarno kazen? Starši bi kazen lahko plačali. Toda če zahtevajo, da otrok z delom odplača kazen, je večja verjetnost, da se bo naučil biti odgovoren za svoja dejanja. (Rim. 13:4)

19. Kaj bi morali naučiti svoje biblijske učence in kako lahko to storimo?

19 Jezus je svojim sledilcem naročil, naj poučujejo druge. (Mat. 28:20) Ena najpomembnejših stvari, ki jih lahko naučimo biblijske učence, je dobro odločati se. Če hočemo biti pri tem učinkoviti, se moramo upreti težnji, da bi jim povedali, kako naj ravnajo. Veliko boljše je, da jih naučimo razmišljati po biblijskih načelih, tako da se bodo sami znali odločiti, kako naj ravnajo. Navsezadnje bo »vsak od nas [. . .] zase dajal odgovor Bogu«. (Rim. 14:12) Potemtakem imamo vsi tehtne razloge za to, da bi sprejemali odločitve, ki so v čast Bogu.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 4 Razpravo o tej temi najdeš v dodatku »Kako gledam na krvne frakcije in medicinske postopke, povezane z mojo krvjo?«, objavljenem v Naši kraljestveni strežbi, november 2006, strani 3–6.

Kako bi odgovoril?

• Zakaj je pomembno, da se naučimo odločati?

• Kako utegne strah delovati na nas in kaj nam lahko pomaga, da premagamo svoje strahove?

• S katerimi koraki si lahko pomagamo, da bi bile naše odločitve zagotovo v čast Bogu?

[Preučevalna vprašanja]

[Okvir/slika na strani 16]

Šest korakov do dobre odločitve

1. Bodi skromen.

2. Razišči vse vidike.

3. Moli za modrost.

4. Odloči se.

5. Odločitev izpelji.

6. Znova pretehtaj in prilagodi.

[Slika na strani 15]

Neodločnež je podoben človeku, ki je sredi razburkanega morja v čolnu brez krmila.