Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kako ostati pošten v tem nepoštenem svetu

Kako ostati pošten v tem nepoštenem svetu

 Kako ostati pošten v tem nepoštenem svetu

PODOBNO kakor zrak, ki ga vdihavamo, je tudi nepoštenost navzoča povsod. Ljudje lažejo, preveč zaračunavajo, kradejo, ne vračajo dolgov in se hvalijo s poslovnimi zvijačami. Ker živimo v takšnem okolju, se pogosto znajdemo v okoliščinah, ko je naša poštenost na preizkušnji. Kako se lahko upiramo splošni težnji k nepoštenosti? Razmislimo o treh ključnih dejavnikih, ki nam bodo pri tem pomagali. Ti so: strah pred Jehovom, dobro šolana vest in zadovoljnost.

Zdrav strah pred Jehovom

Prerok Izaija je napisal: »Jehova je naš sodnik, Jehova je naš zakonodajalec, Jehova je naš kralj.« (Iza. 33:22) Če priznavamo, da ima Jehova takšno oblast, potem imamo tudi strah pred njim – in to nas žene, da se upiramo duhu nepoštenosti. V Pregovorih 16:6 piše: »Strah pred Jehovom odvrača človeka od slabega.« Takšen strah ni bolesten strah pred Bogom, ki bi se nam morda maščeval, ampak zdrava skrb, da ne bi razočarali našega nebeškega Očeta, ki se zelo zanima za naše dobro. (1. Pet. 3:12)

Pozitivni učinki takšne zdrave skrbi oziroma strahu so razvidni iz naslednjega resničnega doživetja. Ricardo in njegova žena Fernanda sta na banki dvignila znesek v vrednosti petsto evrov. * Fernanda je sveženj bankovcev spravila v denarnico, ne da bi jih preštela. Plačala sta nekaj računov, nato pa se vrnila domov in presenečena ugotovila, da je v denarnici še vedno skoraj toliko denarja, kot sta ga dvignila. »Blagajničarka nama je gotovo izplačala preveč,« sta sklepala. Prvi trenutek ju je zamikalo, da bi denar kar obdržala, saj sta morala poravnati še veliko računov. Ricardo pojasnjuje: »Molila sva k Jehovu, naj nama da moči, da bi denar vrnila. Spodbuda iz Pregovorov 27:11 naju je navedla, da sva mu želela ugajati, zato sva denar vrnila.«

Biblijsko šolana vest

Svojo vest lahko izšolamo tako, da preučujemo Biblijo in si naučeno prizadevamo udejanjati. »Božja beseda je namreč živa in ima močan vpliv« in doseže tako naš um kot tudi naše srce. To nas bo spodbudilo, da se bomo želeli »v vsem pošteno vesti«. (Heb. 4:12; 13:18)

Razmislimo o tem, kar je doživel João. Nakopal si je velik dolg v vrednosti 3600 evrov. Nato pa se je, ne da bi ga vrnil, preselil v drug kraj. Osem let zatem je spoznal resnico in njegova biblijsko šolana vest ga je navedla, da je stopil v stik z upnikom ter vrnil dolg. Ker je moral z majhnim dohodkom preživljati ženo in štiri otroke, se je upnik strinjal, da mu lahko denar vrne v več mesečnih obrokih.

Zadovoljnost

Apostol Pavel je napisal: »Vdanost Bogu sicer prinaša velik dobiček, a le, če je človek tudi zadovoljen s tem, kar ima. [. . .] Če imamo torej hrano, obleko in streho nad glavo, bodimo s tem zadovoljni.« (1. Tim. 6:6–8) Če si bomo ta modri nasvet vzeli k srcu, nam bo  to pomagalo, da se ne bomo ujeli v zanko vprašljivih poslovnih odločitev, sprejetih iz pohlepa, ali zavajajočih piramidnih sistemov za hitro obogatitev. (Preg. 28:20) Z upoštevanjem Pavlovega nasveta bomo tudi lažje postavili delo v prid Božjega kraljestva na prvo mesto in pri tem zaupali, da bo poskrbljeno za naše osnovne potrebe. (Mat. 6:25–34)

Toda ker se zavedamo »varljive moči bogastva«, ne bi nikoli smeli podcenjevati nevarnosti, da podležemo pohlepnosti oziroma lakomnosti. (Mat. 13:22) Spomnimo se Ahana. Bil je priča temu, kako so Izraelci čudežno prečkali Jordan. Kljub temu ga je kasneje premagal pohlep in se ni uprl želji, da si od blaga, zaplenjenega v Jerihi, prisvoji nekaj srebra in zlata ter drago obleko. To dejanje je plačal z življenjem. (Joz. 7:1, 20–26) Nič čudnega, da je Jezus stoletja za tem dogodkom opozoril: »Pazite, varujte se vsakršne lakomnosti.« (Luk. 12:15)

Poštenost na delovnem mestu

Sedaj pa poglejmo nekaj okoliščin, v katerih bi lahko bila preizkušena naša odločenost, da ostanemo pošteni v vsem. To, da smo pošteni na delovnem mestu, med drugim pomeni, da »ne krade[mo]« – tudi če to vsi počnejo. (Titu 2:9, 10) Jurandir, ki je zaposlen v državni službi, je vedno pošteno prikazal svoje potne stroške. Njegovi sodelavci pa so zahtevali več, kot so porabili. Ti nepošteni delavci so to lahko počeli, saj jih je ščitil vodja oddelka. Pravzaprav je ta človek Jurandirja kritiziral zaradi poštenosti in ga ni več pošiljal na službena potovanja. Toda čez čas so v službi opravili revizijo in Jurandirja za poštenost pohvalili. Poleg tega so mu zaupali višje delovno mesto.

Andréju, ki je delal kot prodajalec, je delodajalec naročil, naj na vsak račun, ki ga izda kupcem, vnese dvojno provizijo. Naš brat je molil k Jehovu za pogum, da bi se lahko ravnal po biblijskih načelih. (Ps. 145:18–20) Svojemu nadrejenemu je skušal pojasniti, zakaj ne more upoštevati njegovih navodil – vendar vse zaman. Zato se je André odločil, da bo pustil to dobro plačano službo. Toda kako leto kasneje ga je nekdanji delodajalec poklical, naj se vrne, in mu zagotovil, da strankam sedaj pravilno zaračunavajo. André je napredoval v poslovodja.

Dolgove je treba poravnati

Apostol Pavel je kristjanom svetoval: »Nikomur ne bodite nič dolžni.« (Rim. 13:8)  To, da dolga ne poravnamo, morda skušamo opravičiti z domnevo, da upniku konec koncev ničesar ne manjka in ne potrebuje denarja. Vendar Biblija opozarja: »Hudobnež si izposoja, toda ne vrača.« (Ps. 37:21)

Kaj pa, če nam »nepredvideni dogodki« onemogočijo, da bi vrnili, kar smo dolžni? (Prid. 9:11) Francisco si je od Alfreda izposodil denar v vrednosti 5000 evrov, da bi odplačal neko posojilo. Vendar zaradi poslovnih težav na dogovorjeni dan ni mogel poplačati dolga. Prevzel je pobudo in šel k Alfredu, da bi se o zadevi pogovorila. Alfredo se je strinjal, da Francisco odplača dolg v več mesečnih obrokih.

Trudimo se, da ne bi dajali lažnega vtisa

Spomnimo se slabega zgleda Ananija in Safire, zakoncev iz krščanske občine v prvem stoletju. Prodala sta polje in k apostolom prinesla del izkupička, trdila pa sta, da je to ves denar od prodaje. Na druge sta želela narediti vtis, češ da sta zelo darežljiva. Vendar je apostol Peter po Božjem svetem duhu razkrinkal njuno prevaro, in Jehova ju je usmrtil. (Apd. 5:1–11)

V nasprotju z nepoštenima Ananijem in Safiro so bili biblijski pisci odkriti in pošteni. Mojzes je pošteno poročal o svojem izbruhu jeze, zaradi katerega ni smel vstopiti v Obljubljeno deželo. (4. Mojz. 20:7–13) Jona prav tako ni prikrival svojih šibkosti, ki so prišle do izraza, preden je oznanjeval v Ninivah in tudi kasneje. Celo zapisal jih je. (Jona 1:1–3; 4:1–3)

Da bi vse povedali po pravici – tudi če nas to nekaj stane – vsekakor potrebujemo pogum, kakor je to razvidno iz tega, kar se je v šoli zgodilo 14-letni Nathalii. Pregledala je test, ki ga je dobila nazaj, in opazila, da je učitelj enega od odgovorov označil kot pravilnega, čeprav je bil v resnici napačen. Nathalia se ni obotavljala tega povedati učitelju, četudi je vedela, da lahko dobi slabšo oceno. »Starša sta me vedno učila, da moram biti poštena, če želim ugajati Jehovu. Grizla bi me vest, če ne bi povedala učitelju,« je dejala. Učitelj je cenil njeno poštenost.

S poštenostjo slavimo Jehova

Giselle, ki je stara 17 let, je našla denarnico z dokumenti in denarjem v vrednosti 25 evrov. V sodelovanju z vodstvom šole je poskrbela, da je denarnica zopet prišla v roke lastniku. Mesec dni zatem je pomočnik ravnatelja pred celim razredom prebral pismo, v katerem je bila Giselle pohvaljena za poštenost, njeni starši pa za to, da je lepo vzgojena in poučena o veri. S svojimi »dobrimi deli« je oslavila Jehova. (Mat. 5:14–16)

Za to, da ostaneš pošten med ljudmi, ki ljubijo sebe in denar ter so domišljavi, ošabni in nezvestovdani, je potreben trud. (2. Tim. 3:2) Vseeno pa bomo v tem nepoštenem svetu lažje ostali pošteni, če bomo imeli zdrav strah pred Jehovom, biblijsko šolano vest in če bomo zadovoljni. Tako si bomo tudi krepili prijateljstvo z Jehovom, ki »je pravičen in ima rad pravična dejanja«. (Ps. 11:7)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 5 Nekatera imena so spremenjena.

[Slika na strani 7]

Zdrav strah pred Jehovom nas krepi v odločenosti, da ostanemo pošteni.

[Slika na strani 8]

S poštenim vedenjem slavimo Jehova.