Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ne slepimo se z napačnim umovanjem

Ne slepimo se z napačnim umovanjem

 Ne slepimo se z napačnim umovanjem

»KAJ si storila?« je Bog vprašal Evo, potem ko je zaužila sad prepovedanega drevesa. »Kača me je prevarala, pa sem jedla,« je odgovorila. (1. Mojz. 3:13) Satan – prekanjena kača, ki jo je navedla na neposlušnost Bogu – je kasneje v Svetem pismu imenovan »prakača, ki [. . .] zapeljuje vso naseljeno zemljo«. (Raz. 12:9)

V tem poročilu iz 1. Mojzesove je Satan predstavljen kot pretkanec, ki napleta laži zato, da bi prevaral nič hudega sluteče. Eva mu je vsekakor nasedla. Vendar ne bi smeli misliti, da je Satan edini, ki nas lahko zapelje. Biblija nas svari tudi pred tem, da bi »sami sebe slepili z napačnim umovanjem«. (Jak. 1:22)

To, da bi lahko slepili sami sebe, se morda zdi kaj malo verjetno ali pa celo nemogoče. Vendar je Bog prej omenjeno svarilo dal zapisati z določenim namenom. Torej bi bilo dobro, da razmislimo o tem, kako bi lahko slepili sami sebe in kakšno napačno umovanje bi nas utegnilo zapeljati. Pri tem nam lahko pomaga neki primer iz Svetega pisma.

Svarilni zgled iz preteklosti

Okoli leta 537 pr. n. št. je perzijski kralj Kir Veliki izdal odlok, naj se Judje, ki so bili v babilonskem pregnanstvu, vrnejo v Jeruzalem in ponovno zgradijo tempelj. (Ezra 1:1, 2) Naslednje leto so Judje v skladu z Jehovovim namenom položili temelje za nov tempelj. Ob tem so se veselili in hvalili Jehova za to, da je blagoslovil začetek tega pomembnega projekta. (Ezra 3:8, 10, 11) Toda kmalu so drugi pričeli nasprotovati gradnji, in Judom je upadel pogum. (Ezra 4:4) Približno 15 let po vrnitvi Judov so perzijske oblasti prepovedale gradbena dela v Jeruzalemu. Da bi se ta prepoved zagotovo upoštevala, so regionalni oblastniki odpotovali v Jeruzalem in Jude »z orožjem prisilili, da so nehali graditi«. (Ezra 4:21–24)

Ko so Judje naleteli na resne ovire, so se pričeli slepiti z napačnim umovanjem. »Ni še prišel čas, čas da se zgradi Jehovova hiša,« so govorili sami pri sebi. (Hag. 1:2) Sklenili so, da Bog očitno noče, da se tempelj zgradi v tistem času. Namesto da bi našli način, kako izpolniti njegovo voljo, so pustili sveto službo in se posvetili izboljševanju lastnega doma. Božji prerok Hagaj jih je naravnost vprašal: »Ali je sedaj čas, da prebivate v svojih hišah, obloženih z lesom, medtem ko je ta hiša [Jehovov tempelj] pusta?« (Hag. 1:4)

Kaj se lahko naučimo iz tega primera? Če ne bi imeli pravilnega pogleda na Božji časovni načrt v zvezi z izpolnitvijo Njegovega namena, bi lahko izgubili izpred oči, kako pomembne so duhovne dejavnosti, in zlahka bi se zgodilo, da bi nas premotili osebni interesi. Naj ponazorimo: Predstavljaj si, da pričakuješ goste. Njihov prihod utegne sprožiti mrzlične priprave – lotiš se nujnih gospodinjskih opravil, ki so povezana z njihovim obiskom. Nato pa dobiš sporočilo, da bodo gostje zamudili. Ali boš nehal s pripravami?

Spomni se, da sta Hagaj in Zaharija pomagala Judom dojeti, da Jehova še vedno hoče, da se njegov tempelj ponovno zgradi, in to brez odlašanja. »Bodi močno, vse ljudstvo dežele, [. . .] in delaj,« je spodbujal Hagaj. (Hag. 2:4) Morali so nadaljevati delo, ki jim je bilo naloženo, polni prepričanja, da jih bo Božji  duh podpiral. (Zah. 4:6, 7) Ali nam ta primer lahko pomaga, da se ognemo napačnih sklepov v zvezi z Jehovovim dnevom? (1. Kor. 10:11)

Napačno umovanje nadomestimo z zdravim razmišljanjem

Apostol Peter je v svojem drugem pismu pisal o urniku, po katerem bo Jehova vpeljal »nova nebesa in novo zemljo«. (2. Pet. 3:13) Pripomnil je, da so nekateri zasmehovalci dvomili o tem, ali bo Bog sploh kdaj posegel v razmere na zemlji. Zmotno so trdili, da se ne bo nič zgodilo, da »je vse še točno tako, kakor je bilo na začetku stvarjenja«. (2. Pet. 3:4) Peter se je hotel postaviti po robu takšnemu zgrešenemu umovanju. Zato je pisal: »Spominjam [vas] in vam dramim sposobnost jasnega razmišljanja.« Sokristjane je spomnil, da se zasmehovalci motijo. Bog se je nekoč že vmešal v razmere na zemlji in povzročil vesoljni potop, ki je imel katastrofalne posledice. (2. Pet. 3:1, 5–7)

Podobno je Hagaj leta 520 pr. n. št. spodbujal Jude, ki jim je upadel pogum in so postali nedejavni. Prigovarjal jim je: »Premislite v srcu o svojih poteh.« (Hag. 1:5) Njihovo sposobnost razmišljanja je dramil s tem, da jih je spomnil na to, kakšen namen ima Bog s svojim ljudstvom, in na to, kaj mu je obljubil. (Hag. 1:8; 2:4, 5) Nedolgo po teh izrečenih spodbudah se je gradnja – kljub uradni prepovedi – nadaljevala. Nasprotniki so projekt znova skušali ustaviti, vendar brez uspeha. Prepoved je bila umaknjena, tempelj pa je bil čez pet let dokončan. (Ezra 6:14, 15; Hag. 1:14, 15)

Premislimo v srcu o svojih poteh

Kaj misliš, ali bi se tudi nam tako kot Judom v Hagajevih dneh lahko zgodilo, da bi nam upadel pogum, ko se pojavijo težave? Če bi se to zgodilo, bi nam morda bilo težko ostati goreči v oznanjevanju dobre novice. Toda kaj bi nam utegnilo povzročiti takšno malodušnost? No, lahko bi se zgodilo, da bi trpeli zaradi krivičnosti, ki je značilna za to stvarnost. Pomisli na Habakuka, ki je vprašal: »Kako dolgo bom še moral klicati na pomoč, da boš slišal, da nas boš rešil pred nasiljem?« (Hab. 1:2, Today’s English Version) Če bi kristjan pričel razmišljati, da konec te stvarnosti zamuja, bi lahko izgubil izpred oči, v kako resnih časih živimo, in bi se pričel posvečati temu, da si življenje naredi udobnejše. Ali opažaš, da bi se kaj takega lahko zgodilo tudi tebi? Če bi tako razmišljali, bi slepili sami sebe. Zelo pomembno je, da upoštevamo svetopisemski nasvet, naj premislimo v srcu o svojih poteh in naj predramimo svojo sposobnost jasnega razmišljanja. Vprašali bi se lahko: »Ali naj bi bil presenečen, da ta hudobna stvarnost obstaja dlje, kot sem pričakoval?«

Obdobje, ki je bilo napovedano v Bibliji

Za trenutek razmisli o Jezusovih besedah glede sklenitve te stvarnosti. Ko je Marko poročal, kaj je Jezus prerokoval glede  zadnjih dni, je razkril, da je Jezus svoje učence večkrat opomnil, naj bodo budni. (Mar. 13:33–37) Podobno svarilo najdemo sredi preroškega opisa Jehovovega velikega dne, ki bo nastopil s harmagedonom. (Raz. 16:14–16) Zakaj je bilo to svarilo ponovljeno? Ponavljanje takšnih opozoril je potrebno, ko obstaja nevarnost, da bi se ljudje zaradi dolgotrajnega čakanja nehali zavedati, da je konec blizu.

Jezus je povedal ponazoritev, da bi pokazal, da moramo biti nenehno budni, medtem ko pričakujemo konec te stvarnosti. Govoril je o gospodarju, ki so mu vlomili v hišo. Kako bi se lahko ognil temu, da ga oropajo? Tako da bi celo noč ostal buden. Jezus je svojo ponazoritev sklenil z nasvetom: »Bodite [. . .] pripravljeni, saj bo Sin človekov prišel ob uri, ko si ne boste mislili.« (Mat. 24:43, 44)

Ta ponazoritev pokaže, da moramo biti pripravljeni čakati, in če je treba, tudi precej dolgo. Ne, ne bi smeli biti preveč v skrbeh, da ta hudobna stvarnost morda obstaja dlje, kot smo pričakovali. Ne bi se smeli slepiti z lažnim umovanjem, da Jehovov čas še ni prišel. Zaradi takšnega razmišljanja bi se nam ohladila vnetost za oznanjevanje dobre novice o Kraljestvu. (Rim. 12:11)

Izkoreninimo napačno umovanje

Ko gre za napačno umovanje, velja načelo iz Galačanom 6:7, kjer piše: »Ne dajte se zavesti: [. . .] Kar namreč človek seje, to bo tudi žel.« Na kosu zemlje, na katerega nismo nič posejali, se hitro razraste plevel. Podobno se lahko zgodi, da se v našem umu, če ne predramimo svoje sposobnosti jasnega razmišljanja, ukorenini lažno umovanje. Na primer, morda bi sami pri sebi govorili: »Jehovov dan nedvomno prihaja – vendar ne bo prišel še tako kmalu.« Če bi se naša pričakovanja tako spremenila, bi se lahko zgodilo, da bi razvili ležeren odnos do teokratičnih dejavnosti. Sčasoma bi morda pričeli zanemarjati svojo duhovnost. Tako bi nas Jehovov dan dobil nepripravljene. (2. Pet. 3:10)

Če pa se bomo ves čas trudili ugotavljati, »kaj je Božja volja – kaj je dobro, sprejemljivo in popolno«, se napačno umovanje ne bo ukoreninilo v naše misli. (Rim. 12:2) Pri tem nam lahko najbolje pomaga redno branje Božje Besede. Sveto pismo lahko utrdi našo prepričanost, da Jehova vedno ukrepa, ko pride za to določeni čas. (Hab. 2:3)

Če bomo preučevali, molili, zvesto obiskovali shode, oznanjevali in iz ljubezni delali dobro, nam bo to pomagalo imeti »ves čas v mislih navzočnost Jehovovega dneva«. (2. Pet. 3:11, 12) Jehova bo opazil našo stanovitnost. Apostol Pavel nas opominja: »Ne nehajmo delati dobrega, saj bomo ob svojem času želi, če se ne bomo utrudili.« (Gal. 6:9)

Zdaj vsekakor ni čas, da bi napačnemu umovanju pustili, da nas preslepi z mislijo, da Jehovov dan zamuja. Ne, zdaj je čas, da okrepimo svoje srce, saj je Jehovov dan vedno bližje.

[Slika na strani 4]

Hagaj in Zaharija sta Jude spodbujala h gradnji.

[Slika na strani 5]

Kaj, če bi gospodar vedel, da pride tat?