Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Ubogati je boljše kakor žrtvovati«

»Ubogati je boljše kakor žrtvovati«

 »Ubogati je boljše kakor žrtvovati«

PRVI kralj staroveškega Izraela je bil Savel. Čeprav ga je izbral pravi Bog, je sčasoma postal neposlušen.

Katere napake je zagrešil Savel? Ali bi se jim lahko ognil? Kako nam lahko koristi, če premislimo o njegovem ravnanju?

Jehova objavi, koga je izbral za kralja

Preden je Savel postal kralj, je bil Božji predstavnik v Izraelu prerok Samuel. Sedaj pa je bil Samuel že star in njegova sinova nista bila zvesta Jehovu. Hkrati so narod ogrožali sovražniki. Ko so Izraelovi starešine prosili Samuela, naj jim postavi kralja, ki bi jim sodil in jih vodil v bojih, mu je Jehova naročil, naj za voditelja pomazili Savla, in rekel: »Ta bo rešil moje ljudstvo iz roke Filistejcev.« (1. Sam. 8:4–7, 20; 9:16)

Savel je bil »postaven mladenič«. Vendar ni bil samo čeden. Bil je tudi ponižen. Samuela je na primer vprašal: »Ali nisem Benjaminovec, iz najmanjšega Izraelovega rodu, in ali ni moja rodbina najneznatnejša od vseh rodbin v Benjaminovem rodu? Zakaj mi potem govoriš o takih stvareh?« Savel je imel o sebi in svoji družini skromno mnenje, pa čeprav je bil njegov oče Kiš »zelo bogat«. (1. Sam. 9:1, 2, 21)

Poglejmo tudi, kako se je Savel odzval, ko je Samuel objavil, koga je Jehova izbral za izraelskega kralja. Samuel je Savla najprej na samem pomazilil in mu rekel: »Stori vse, kar moreš, saj je s teboj pravi Bog.« Zatem je sklical ljudstvo, da bi izvedeli, koga je Jehova izbral. Toda ko je Jehova razkril, da je to Savel, ga niso mogli nikjer najti. Sramežljivi Savel se je skril. Jehova jim je povedal, kje je, in nato so ga razglasili za kralja. (1. Sam. 10:7, 20–24)

Na bojišču

Savel je kmalu ovrgel vsakršen dvom o tem, ali je usposobljen za kralja. Ko so Amonci ogrožali eno od izraelskih mest, je na Savla »prišel Božji duh«. Odločno je sklical izraelske vojščake, jih organiziral in povedel do zmage. Vendar je zmago pripisal  Bogu z besedami: »Jehova [je] ta dan rešil Izraela.« (1. Sam. 11:1–13)

Savel je imel lepe lastnosti, pa tudi Bog ga je blagoslavljal. Poleg tega se je zavedal, da mu lahko Jehova s svojo močjo pomaga. Vendar je bil nadaljnji uspeh Izraelcev in njihovega kralja odvisen od nekega zelo pomembnega dejavnika. Samuel je Izraelcem dejal: »Če se boste vi in kralj, ki vam bo vladal, bali Jehova, mu služili, poslušali njegov glas in se ne boste upirali Jehovovim zapovedim, bo vaš Bog Jehova z vami.« O čem so bili lahko prepričani, če bi ostali zvesti Bogu? Samuel je še rekel: »Jehova [. . .] zaradi svojega velikega imena ne bo zavrgel svojega ljudstva. Jehova se je sam odločil, da vas naredi za svoje ljudstvo.« (1. Sam. 12:14, 22)

Če so Izraelci želeli, da bi jim bil Bog naklonjen, so ga morali ubogati. In isto velja za nas danes. Kadar ubogamo Jehova, nas on blagoslavlja. Toda kaj, če ga ne ubogamo?

»Nespametno si ravnal«

Ko je Savel naslednjič napadel Filistejce, so se mu odločno postavili po robu. Nasproti mu je prišla vojska, ki je štela toliko vojakov, »kolikor je peska na morski obali. [. . .] Izraelci so videli, da so v hudi stiski. Sovražnik je namreč močno pritiskal na ljudstvo, tako da se je poskrilo po jamah, votlinah, skalah, podzemnih luknjah in vodnjakih.« (1. Sam. 13:5, 6) Kaj je Savel storil?

Samuel je Savlu rekel, da se bosta srečala v Gilgalu. Prerok naj bi tam žrtvoval Jehovu. Savel je Samuela čakal, vendar je ta zamujal, poleg tega so ga vojaki začeli zapuščati. Zato je sam daroval žrtev. Takoj zatem je prispel Samuel. Ko je slišal, kaj je Savel storil, mu je rekel: »Nespametno si ravnal. Nisi ubogal zapovedi, ki ti jo je zapovedal tvoj Bog Jehova. Če bi jo, bi Jehova utrdil tvoje kraljestvo nad Izraelom na veke. Zdaj pa tvoje kraljestvo ne bo obstalo. Jehova si bo našel moža, ki bo po volji njegovemu srcu. Tega bo Jehova postavil za voditelja svojemu ljudstvu, ker ti nisi ubogal, kar ti je Jehova zapovedal.« (1. Sam. 10:8; 13:8, 13, 14)

Savlu je manjkalo vere, zato se je predrzno odločil, da ne bo ubogal Božje zapovedi, naj počaka na Samuela, da bo daroval žrtev. Kako zelo drugače je ravnal od Gideona, ki je nekdaj poveljeval izraelski vojski! Jehova je Gideonu naročil, naj svojo vojsko, ki je štela 32.000 vojakov, zmanjša na 300 mož, in Gideon ga je ubogal. Zakaj? Ker je zaupal Jehovu. Z Božjo pomočjo je premagal 135.000 nasprotnikovih vojakov. (Sodn. 7:1–7, 17–22; 8:10) Jehova bi tudi Savlu priskočil na pomoč. Toda ker mu je bil Savel neposlušen, so Filistejci oropali Izraelce. (1. Sam. 13:17, 18)

Kaj naj bi nas vodilo pri odločitvah, ko se znajdemo v težavah? Tisti, ki nimajo dovolj vere, mogoče menijo, da je bolj praktično prezreti Božja načela. Ker Samuela ni bilo na spregled, je Savel morda mislil, da je njegovo početje razumno. Za tiste, ki so odločeni ugajati Bogu, pa je edino sprejemljivo to, da upoštevajo svetopisemska načela, ki se nanašajo na določeno okoliščino.

Jehova zavrže Savla

Ko je bil Savel na bojnem pohodu zoper Amalečane, je zagrešil še eno hudo napako. Bog je Amalečane obsodil, ker so brez povoda napadli Izraelce, ko so ti šli iz Egipta. (2. Mojz. 17:8; 5. Mojz. 25:17, 18) Poleg tega so se Amalečani v obdobju sodnikov pridružili drugim narodom, ki so napadli Božje izbrano ljudstvo. (Sodn. 3:12, 13; 6:1–3, 33)  Zato jih je Jehova poklical na odgovor in zapovedal Savlu, naj izvrši obsodbo nad njimi. (1. Sam. 15:1–3)

Savel ni ubogal Jehovove zapovedi, naj iztrebi sovražne Amalečane in uniči njihovo premoženje, temveč je ohranil pri življenju njihovega kralja in najboljšo živino. Kako se je Savel odzval, ko ga je Samuel zaradi tega oštel? Krivdo je skušal zvaliti na druge z besedami: »Ljudstvo je namreč prizaneslo najboljši drobnici in govedu, da bi to žrtvovalo tvojemu Bogu Jehovu.« Bodisi da je Savel v resnici nameraval živali žrtvovati Jehovu bodisi da ne, je bil neposlušen. Nič več ni bil »majhen v svojih očeh«. Zato mu je Božji prerok jasno pokazal, da ni ubogal Boga. Nato mu je dejal: »Ali so Jehovu tako všeč žgalne daritve in žrtve kakor to, da se uboga Jehovov glas? Glej, ubogati je boljše kakor žrtvovati [. . .]. Jehova te je zavrgel, tako da ne boš več kralj, ker si ti zavrgel njegovo besedo.« (1. Sam. 15:15, 17, 22, 23)

Ko je Jehova Savlu odvzel svojega svetega duha in blagoslov, so tega prvega izraelskega kralja »začele strašiti njegove lastne misli«. Postal je sumničav in ljubosumen na Davida – človeka, ki ga je Jehova kasneje postavil za kralja. Več kot enkrat ga je skušal ubiti. Ko je videl, »da je Jehova z Davidom«, pravi Biblija, je »za vedno postal njegov [Davidov] sovražnik«. Skušal ga je ujeti in je celo ukazal, naj pobijejo 85 duhovnikov in druge ljudi. Nič čudnega, da ga je Jehova zapustil! (1. Sam. 16:14; 18:11, 25, 28, 29; 19:10, 11; 20:32, 33; 22:16–19)

Ko so Filistejci znova napadli izraelsko ljudstvo, se je Savel zatekel k spiritizmu, kar pa mu ni prav nič pomagalo. Naslednjega dne je bil hudo ranjen v bitki in je storil samomor. (1. Sam. 28:4–8; 31:3, 4) Glede prvega izraelskega kralja, ki je bil neposlušen Bogu, Sveto pismo pravi: »Savel [je] umrl zaradi svoje nezvestobe. Bil je namreč nezvest Jehovu, ker ni ravnal po Jehovovi besedi in je za nasvet vprašal žensko, ki je bila spiritistični medij. Ni pa vprašal za nasvet Jehova.« (1. krn. 10:13, 14)

Slab zgled kralja Savla jasno pokaže, da je Jehova boljše ubogati kakor pa mu darovati kakršno koli žrtev. Apostol Janez je napisal: »Ljubezen do Boga namreč pomeni to, da izpolnjujemo njegove zapovedi; pa vendar njegove zapovedi niso v breme.« (1. Jan. 5:3) Zato nikoli ne prezrimo te temeljne resnice: Trajno prijateljstvo z Bogom je odvisno od tega, ali ga ubogamo.

[Slika na strani 21]

Savel je bil na začetku ponižen voditelj.

[Slika na strani 23]

Zakaj je Samuel dejal Savlu, da je »ubogati [. . .] boljše kakor žrtvovati«?