Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali si zares hvaležen za vse Jehovove blagoslove?

Ali si zares hvaležen za vse Jehovove blagoslove?

 Ali si zares hvaležen za vse Jehovove blagoslove?

IZRAELOVI sinovi, ki so bili čudežno rešeni iz egiptovskega suženjstva, so bili sprva navdušeni nad tem, da lahko svobodno častijo Jehova. (2. Mojz. 14:29–15:1, 20, 21) Toda kaj kmalu so pričeli drugače razmišljati. Začeli so se pritoževati nad okoliščinami, v katerih so se znašli. Zakaj? Ker se niso več osredinjali na to, kar je Jehova storil zanje, ampak na neprijetnosti, ki jih je s seboj prineslo bivanje v pustinji. Mojzesu in Bogu so rekli: »Zakaj sta nas izpeljala iz Egipta? Da bi pomrli v tej pustinji? Saj tukaj ni ne kruha ne vode in naši duši se že gnusi tisti bedni kruh [mana].« (4. Mojz. 21:5)

Stoletja kasneje je David, kralj starodavnega Izraela, zapel: »Jaz pa zaupam v tvojo srčno dobrotljivost. Naj se moje srce veseli v rešitvi, ki jo daješ. Pel bom Jehovu, ker je dober z menoj.« (Ps. 13:5, 6) David ni pozabil, kaj vse je Jehova iz srčne dobrotljivosti naredil zanj. Prav nasprotno, o tem je redno premišljeval. (Ps. 103:2) Jehova je tudi z nami dober, in modro ravnamo, če tega, kar dela za nas in kar je za nas že storil, ne jemljemo kot nekaj samo po sebi umevnega. Zato si sedaj poglejmo nekaj Božjih blagoslovov, ki jih danes uživamo.

Z Jehovom smo si lahko zaupni

Psalmist je pel: »Jehova je zaupen s tistimi, ki se ga bojijo.« (Ps. 25:14) Kakšna prednost je za nepopolne ljudi, da so lahko z Jehovom v tesnem odnosu! Toda kaj, če bi postali prezaposleni z vsakodnevnimi življenjskimi opravili in zaradi tega ne bi imeli več toliko časa za molitev? Pomisli, kaj bi se zgodilo z našim tesnim odnosom z Jehovom. Ker je Jehova naš prijatelj, od nas pričakuje, da mu bomo zaupali in mu v molitvi  izlili svoje srce, kar pomeni, da mu bomo povedali svoje strahove, želje in skrbi. (Preg. 3:5, 6; Fil. 4:6, 7) Ali ne bi torej morali razmisliti o tem, kako kvalitetne so naše molitve?

Ko je mladi Pričevalec Primož premišljeval o svojih molitvah, je ugotovil, da jih mora izboljšati. * Rekel je: »Prišlo mi je v navado, da sem v molitvi vedno znova ponavljal iste izraze.« Ko je to temo raziskal s pomočjo Watchtowerjevega kazala publikacij, je ugotovil, da je v Bibliji zapisanih kakih 180 molitev. V njih so Jehovovi služabniki iz preteklosti izrazili svoje najgloblje občutke. Primož je dejal: »Ko sem poglobljeno premišljeval o teh svetopisemskih zgledih, sem se naučil, da moram biti v svojih molitvah določen. To mi je pomagalo, da sem odprl svoje srce Jehovu. Sedaj mi je v veselje, da lahko v molitvi utrjujem svojo vez z Jehovom.«

Duhovna hrana ob pravem času

Nadaljnji Jehovov blagoslov, ki ga uživamo, so številne svetopisemske resnice. Ker imamo na voljo tolikšno obilje bogate duhovne hrane, lahko upravičeno »veselo vriska[mo] zaradi radostnega srca«. (Iza. 65:13, 14) Vendar moramo biti stalno na preži, da ne bi zaradi škodljivih vplivov izgubili svojega navdušenja za resnico. Če bi denimo posvečali pozornost odpadniški propagandi, bi lahko vplivala na naše razmišljanje in nam zameglila pogled na to, kako dragocena je duhovna hrana »ob pravem času«, ki nam jo Jehova priskrbuje po »zvestem in preudarnem sužnju«. (Mat. 24:45–47)

Andrej ima za seboj bridko izkušnjo. Po dolgih letih služenja Jehovu ga je na stranpot odvedlo odpadniško razmišljanje. Menil je, da mu ne more škoditi, če samo za trenutek preleti odpadniško internetno stran. Spominja se: »Sprva so me pritegnile tako imenovane resnice, ki jih širijo odpadniki. Bolj ko sem se poglabljal v to, kar trdijo, bolj sem premišljeval o tem, da lahko povsem upravičeno zapustim Jehovovo organizacijo. Vendar sem kasneje, ko sem raziskal nekaj njihovih argumentov proti Jehovovim pričam, uvidel, kako pretkani so lažni učitelji. Njihovi ‚trdni dokazi‘ proti nam so bile informacije, ki so jih iztrgali iz konteksta. Zato sem se odločil, da bom znova začel brati naše publikacije in obiskovati shode. Kmalu sem dojel, koliko sem zamudil.« Andrej se je k sreči vrnil v občino.

Naši bratje in sestre

Nadaljnji Jehovov blagoslov je naša ljubeča, enotna bratovščina. (Ps. 133:1) Apostol Peter je imel dobre razloge za to, da je napisal: »Ljubite vse svoje brate.« (1. Pet. 2:17) Ker smo del krščanske bratovščine, uživamo  v prisrčnem odnosu s spodbudnimi duhovnimi očeti, materami, brati in sestrami, ki so iste vere kakor mi. (Mar. 10:29, 30)

Vseeno pa zaradi različnih okoliščin včasih pride do napetosti med nami ter brati in sestrami. Zlahka bi se nam denimo zgodilo, da bi nas ujezile napake kakega sokristjana in bi do njega postali kritični. Ali se ne bi bilo takrat pametno spomniti, da Jehova ljubi svoje služabnike kljub njihovim napakam? Pa še nekaj si moramo zapomniti: »Če rečemo ‚Brez greha smo‘, zavajamo sami sebe in resnice ni v nas.« (1. Jan. 1:8) Ali si torej ne bi morali prizadevati upoštevati nasvet »Prenašajte se med seboj in si velikodušno odpuščajte«? (Kol. 3:13)

Mlada Ana je na boleč način spoznala, kako dragocena je krščanska bratovščina. Oddaljila se je od krščanske občine in je s svojim ravnanjem nekoliko spominjala na izgubljenega sina iz Jezusove ponazoritve. Kasneje se je spametovala in se vrnila v resnico. (Luk. 15:11–24) Kaj se je naučila iz svoje izkušnje? Sama pravi: »Odkar sem se vrnila v Jehovovo organizacijo, cenim vse brate in sestre kljub slabostim, ki jih imajo. V preteklosti sem hitro postala kritična. Sedaj pa sem odločena, da ne bom ničemur dopustila, da bi me oropalo blagoslovov, ki jih okušam med soverniki. Zaradi prav ničesar, kar je tam zunaj v svetu, ni vredno zavreči našega duhovnega raja.«

Za Jehovove blagoslove bodimo vedno hvaležni

Naše upanje, da bo Božje kraljestvo rešilo vse probleme človeštva, je zaklad neprecenljive vrednosti. Srce se nam je napolnilo s hvaležnostjo, ko smo prvič slišali za to upanje! Počutili smo se kakor trgovec v Jezusovi priliki, ki je »prodal vse, kar je imel«, da bi kupil »en dragocen biser«. (Mat. 13:45, 46) Jezus ni rekel, da je trgovec ta biser kdaj nehal ceniti. Podobno tudi mi nikoli ne nehajmo ceniti našega čudovitega upanja. (1. Tes. 5:8; Heb. 6:19)

Poglejmo si, kaj pravi Jean, ki že več kot 60 let služi Jehovu: »Na Božje kraljestvo sem lahko vedno osredotočena zato, ker o njem govorim drugim. Name deluje pozitivno, ko vidim, kako se ljudem zasvetijo oči, ko izvedo, kaj je Božje kraljestvo. Takrat ko resnica o Kraljestvu spremeni življenje biblijskega učenca, pomislim: ‚S kakšnimi čudovitimi resnicami seznanjam druge!‘«

Imamo torej tehtne razloge za to, da smo Jehovu hvaležni za njegove številne blagoslove. Čeprav pritiskajo na nas nadloge, kot so nasprotovanje, bolezen, starost, depresija, bolečina ob izgubi ljubljene osebe in ekonomske težave, vemo, da je to samo začasno. Pod Božjim kraljestvom ne bomo blagoslovljeni samo v duhovnem pogledu, ampak tudi v fizičnem. Vsakršno trpljenje, ki ga sedaj prestajamo, bo v novi stvarnosti le še stvar preteklosti. (Raz. 21:4)

Medtem pa bodimo še naprej hvaležni za duhovne blagoslove in kažimo, da jih cenimo tako kakor psalmist, ki je zapel: »Veliko čudovitih del si storil za nas, o Jehova, moj Bog, in veliko je tvojih namer glede nas, tebi ni enakega. Ko bi hotel pripovedovati in govoriti o njih, bi jih bilo preveč, da bi jih lahko naštel.« (Ps. 40:5)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 6 Imena so spremenjena.

[Slika na strani 18]

V težavnih časih so nam v blagoslov sokristjani, ki nas duhovno podpirajo.