Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Sveti duh nam daje moč, da lahko prestanemo vsako preizkušnjo

Sveti duh nam daje moč, da lahko prestanemo vsako preizkušnjo

 Sveti duh nam daje moč, da lahko prestanemo vsako preizkušnjo

»Vse zmorem po njem, ki mi daje moč.« (FIL. 4:13)

1. Zakaj se Jehovovi služabniki srečujejo s številnimi nadlogami?

ZA Jehovove priče ni nič nenavadnega, če doživljajo takšne ali drugačne nadloge. Nekatere preizkušnje prestajamo zaradi lastne nepopolnosti oziroma zaradi stvarnosti, v kateri živimo. Druge pa prestajamo zaradi sovraštva, ki vlada med temi, ki služijo Bogu, in temi, ki mu ne služijo. (1. Mojz. 3:15) Že vse od začetka človeške zgodovine Bog pomaga svojim zvestim služabnikom vztrajati kljub verskemu preganjanju, se upirati negativnemu pritisku vrstnikov in uspešno prestajati še druge najrazličnejše stiske. Njegov sveti duh lahko tudi nam daje moč, da ravnamo enako.

Sveti duh nam pomaga vztrajati kljub verskemu preganjanju

2. Kaj je namen verskega preganjanja in v katerih oblikah se običajno pojavlja?

2 O verskem preganjanju govorimo takrat, ko ljudi zaradi njihove vere ali prepričanja zavestno nadlegujejo ali trpinčijo. Namen preganjanja je izkoreniniti določeno vero, preprečiti njeno širjenje ali zlomiti značajnost njenih pripadnikov. Preganjanje se lahko kaže v različnih oblikah – včasih je odkrito,  drugič pa bolj potuhnjeno. Biblija primerja Satanove napade z napadi mladega leva in kobre. (Beri Psalm 91:13.)

3. Kaj je značilno za napade, ki spominjajo na napad leva in napad kobre?

3 Satan kakor divji lev pogosto napade odkrito, frontalno, tako da uporabi nasilje, zaporne kazni ali prepoved delovanja. (Ps. 94:20) V Letopisu, v katerem so opisana doživetja Jehovovih prič v sodobnem času, najdemo številne pripovedi o takšnih taktikah. V mnogih državah so podivjane drhali (nekatere so vodili verski voditelji ali politični fanatiki) grdo ravnale z Božjimi služabniki. Zaradi takšnih napadov, ki spominjajo na napad leva, so nekateri redki posamezniki nehali služiti Jehovu. Satan pa tako kakor kobra ljudi napada tudi iz skrivališča, in to zato, da bi zastrupil njihov um in jih navedel na to, da bi delali, kar hoče on. Namen takšnih napadov je, da bi duhovno oslabeli oziroma naredili kompromis. Toda Božji duh nam lahko pomaga, da smo kos obema oblikama preganjanja.

4., 5. Kako se je najbolje pripraviti na preganjanje in zakaj? Povej primer.

4 To, da si v mislih predstavljamo, kako vse bi bili lahko v prihodnosti preganjani, ni najboljši način, da se pripravimo na preganjanje. Dejstvo je, da enostavno ne moremo vedeti, kaj nam bo prinesla prihodnost, zato ne bomo imeli prav nič od tega, če bomo zaskrbljeni za stvari, ki se morda nikoli ne bodo zgodile. Nekaj pa vseeno lahko storimo. Večina tistih, ki so uspešno prestali preganjanje, je poglobljeno premišljevala o zvestem ravnanju značajnih ljudi, omenjenih v Svetem pismu, pa tudi o naukih in zgledu Jezusa Kristusa. Zaradi tega je postala njihova ljubezen do Jehova še močnejša. Ta ljubezen pa jim je potem pomagala, da so se lahko postavili po robu vsaki preizkušnji, ki jim je prišla na pot.

5 Razmislimo o doživetju dveh naših sester v Malaviju. Nasilna drhal ju je skušala prisiliti, da bi kupili izkaznico politične stranke, zato so ju pretepli, slekli in jima grozili s posilstvom. Zlagali so se jima, da so izkaznice kupili celo člani betelske družine. In kako sta se sestri na to odzvali? »Midve služiva samo Bogu Jehovu. Če so torej bratje v podružničnem uradu kupili izkaznice, to v nobenem pogledu ne vpliva na najino odločitev. Ne bova si premislili, pa četudi naju ubijete!« Zatem ko sta pokazali tolikšen pogum, ju je drhal izpustila.

6., 7. Kako Jehova svoje služabnike navdaja z močjo, da lahko zdržijo preganjanje?

6 Apostol Pavel je napisal, da so kristjani v Tesaloniki »kljub mnogim stiskam« sprejeli sporočilo o resnici »z veseljem, ki prihaja od svetega duha«. (1. Tes. 1:6) Da, mnogi kristjani, tako v preteklosti kot v sedanjosti, ki so doživeli in prestali preganjanje, pripovedujejo, da so v najtežjem trenutku svoje preizkušnje čutili notranji mir, ki je del sadu Božjega svetega duha. (Gal. 5:22) Ta mir jim je pomagal varovati srce in um. Zares, Jehova s svojo dejavno silo daje svojim služabnikom moč, da lahko zdržijo preizkušnje in v težavah modro ravnajo. *

7 Ljudje so osupli, ko vidijo, kako odločeni so Božji služabniki ostati značajni kljub hudemu preganjanju. Videti je, kakor da bi Priče imeli nadčloveško moč, in jo v resnici tudi imajo. Apostol Peter nam zagotavlja: »Če vas sramotijo zaradi Kristusovega imena, ste srečni, ker na vas počiva duh slave, da, Božji duh.« (1. Pet. 4:14) Če smo preganjani zato, ker se oklepamo pravičnih meril, je to znak Jehovovega odobravanja. (Mat. 5:10–12; Jan. 15:20) Kako veseli smo takšnega dokaza, da nas Jehova blagoslavlja!

 Sveti duh nam pomaga, da ne popuščamo pritisku vrstnikov

8. a) Zakaj sta se Jozue in Kaleb lahko uprla pritisku vrstnikov? b) Kaj se od Jozueta in Kaleba naučimo?

8 Zahrbtnejša oblika nasprotovanja, ki ga kristjani doživljajo, pa je negativni pritisk vrstnikov. Toda ker je Jehovov duh daleč močnejši od duha tega sveta, smo lahko kos ljudem, ki se nam posmehujejo, o nas širijo neresnice ali pa nas skušajo prisiliti, da bi se uklonili njihovim merilom. Od kod na primer Jozuetu in Kalebu moč, da sta upala izraziti nestrinjanje z desetimi ogledniki, s katerimi sta bila poslana v kanaansko deželo? Sveti duh je v njiju spodbujal drugačnega »duha« oziroma gledišče. (Beri 4. Mojzesova 13:30; 14:6–10, 24.)

9. Zakaj naj bi bili kristjani pripravljeni biti drugačni od večine?

9 Podobno je sveti duh tudi Jezusove apostole napolnil z močjo, da so ubogali Boga, ne pa tistih, ki so jih mnogi imeli za spoštovanja vredne učitelje prave vere. (Apd. 4:21, 31; 5:29, 32) Večina ljudi raje popusti pritisku množice, zato da bi se ognila sporom oziroma prerekanjem. Pravi kristjani pa se morajo pogosto zavzeti za to, za kar vejo, da je prav. Vendar se zaradi moči, ki jim jo daje Božja dejavna sila, ne bojijo biti drugačni. (2. Tim. 1:7) Poglejmo si eno takšno področje, na katerem ne smemo popustiti pritisku vrstnikov.

10. V kakšnem precepu se morda znajdejo nekateri kristjani?

10 Nekateri mladi se morda znajdejo v precepu, ko ugotovijo, da se je kak njihov prijatelj vedel nesvetopisemsko. Mogoče menijo, da bodo s tem, če bodo starešine prosili, naj prijatelju duhovno pomagajo, prekršili nenapisano pravilo o molku. Zaradi takšne zgrešene zvestovdanosti do prijatelja ne želijo spregovoriti o zadevi. Prestopnik morda na svoje prijatelje celo pritiska, naj o njegovem prestopku molčijo. Seveda pa se pred takšnim problemom ne znajdejo samo mladi. Tudi nekaterim odraslim je težko pristopiti k občinskim starešinam, če njihov prijatelj ali družinski član počne kaj napačnega. Toda kako naj bi se pravi kristjani odzvali na takšen pritisk?

11., 12. Kako se je najboljše odzvati, če nam član občine prigovarja, naj ne razkrijemo njegovega napačnega ravnanja, in zakaj?

11 Zamisli si naslednje okoliščine. Denimo da mlad brat Aleš ugotovi, da ima Sandi, njegov prijatelj iz občine, navado gledati pornografijo. Aleš pove Sandiju, da je zelo zaskrbljen zaradi njegovega početja. Vendar se Sandi ne zmeni za njegove besede. Ko ga Aleš spodbudi, naj se o tem pogovori s starešinami, mu Sandi reče, da ga gotovo ne bo zatožil, če sta res prava prijatelja. Ali bi se Aleš moral bati, da bo izgubil prijatelja? Morda se sprašuje, ali bi mu starešine sploh verjeli, če bi Sandi vse skupaj zanikal. Vseeno pa se stanje ne bo izboljšalo, če bo Aleš še naprej molčal. Zares,  Sandi lahko navsezadnje zapravi svoje prijateljstvo z Jehovom. Dobro bi bilo, da bi imel Aleš v mislih besede: »Kdor se boji človeka, si nastavlja zanko, kdor zaupa v Jehova, pa bo obvarovan.« (Preg. 29:25) Kaj bi še lahko storil? Morda bi lahko znova ljubeče pristopil k Sandiju in se z njim odkrito pogovoril o problemu. To bi od njega terjalo pogum. Toda morda bi se Sandi ob tej priložnosti želel pogovoriti o svojem problemu. Aleš bi ga moral znova spodbuditi, naj se pogovori s starešinami, in mu povedati, da jih bo on seznanil z zadevo, če tega ne bo storil sam v nekem razumnem času. (3. Mojz. 5:1)

12 Če si se moral kdaj spoprijeti s takšnimi okoliščinami, tvoj prijatelj sprva morda ni cenil tvojega truda, da bi mu pomagal. Vendar je mogoče sčasoma uvidel, da tako ravnaš zato, ker mu želiš najboljše. Prijatelj, ki je zašel na stranpot, nato pa sprejel pomoč starešin, ti bo morda večno hvaležen za tvoj pogum in zvestovdanost. Toda recimo, da ne neha pestovati zamere. Ali je potem res prijatelj, kakršnega si želiš? Vedno je najboljše narediti to, kar ugaja našemu največjemu Prijatelju, Jehovu. Kadar ga damo na prvo mesto v življenju, nas bodo drugi, ki ga imajo prav tako radi, spoštovali zaradi naše zvestovdanosti in bodo postali naši pravi prijatelji. V krščanski občini ne bi smeli nikoli dati prostora Hudiču. Če bi to storili, bi zagotovo žalostili Jehovovega svetega duha. Če pa si po drugi strani prizadevamo ohranjati krščansko občino čisto, ravnamo skladno s tem duhom. (Efež. 4:27, 30)

Sveti duh nam daje moč, da zdržimo vsakršno stisko

13. S katerimi stiskami se mora spoprijemati Jehovov narod in zakaj jih je danes tako veliko?

13 Zadenejo nas lahko različne stiske – finančne težave, izguba zaposlitve, naravna nesreča, smrt ljubljenega človeka, bolezen in drugo. Ker živimo v »kritičnih časih«, je pričakovati, da bo prej ali slej vsak od nas moral skozi takšno ali drugačno stisko. (2. Tim. 3:1) Ko pride do tega, je pomembno, da nas ne zajame panika. Sveti duh nam lahko da moč, da zdržimo vsakršno stisko.

14. Kaj je Joba navdalo z močjo, da je lahko prestal stiske, ki so ga zadele?

14 Job je doživljal eno nadlogo za drugo. Izgubil je vsa sredstva za preživljanje, otroke, prijatelje in zdravje, njegova žena pa je nehala zaupati Jehovu. (Job 1:13–19; 2:7–9) Imel pa je pravega tolažnika – Elihuja. Elihujevo sporočilo in bistvo Jehovovega sporočila je bilo: »Postoj in razmisli o Božjih čudovitih delih.« (Job 37:14) Kaj je Jobu pomagalo, da je zdržal preizkušnjo, ki ga je doletela? In kaj lahko pomaga nam? To, da se spomnimo, kaj vse je Jehova že dosegel s svojim duhom in močjo, ter da o tem premišljujemo. (Job 38:1–41; 42:1, 2) Lahko se spomnimo dogodkov iz svojega življenja, ko smo na lastne oči videli dokaze, da se Bog zanima za nas osebno. In On se še vedno zanima za nas.

15. Kaj je Pavla okrepilo, da je lahko zdržal preizkušnje?

15 Apostol Pavel je zaradi svoje vere prestal veliko stisk, v katerih se je znašel v smrtni  nevarnosti. (2. Kor. 11:23–28) Kaj mu je v teh težkih okoliščinah pomagalo, da je ostal uravnovešen in čustveno stabilen? To, da je molil k Jehovu in se zanašal nanj. V obdobju preizkušenj, ki so se očitno končale z njegovo mučeniško smrtjo, je napisal: »Toda k meni je stopil Gospod in mi vlil moč, da bi se po meni pričevanje temeljito opravilo in bi ga lahko slišali vsi narodi. Jaz pa sem bil rešen iz levjega žrela.« (2. Tim. 4:17) Pavel je torej lahko iz lastnih izkušenj sovernikom zagotovil, da jim ni treba biti za nobeno stvar »preveč zaskrbljeni«. (Beri Filipljanom 4:6, 7, 13.)

16., 17. Povej primer, ki pokaže, kako danes Jehova svojim služabnikom daje moč, da zdržijo stisko.

16 Ena od tistih, ki so videli, kako Jehova skrbi za svoje služabnike, je pionirka po imenu Roxana. Ko je prosila svojega delodajalca za nekaj prostih dni, da bi lahko obiskala eno od naših zborovanj, ji je jezno zabrusil, da jo bo odpustil, če bo šla. Roxana je vseeno šla in goreče prosila Jehova, naj ji pomaga, da ne bi izgubila službe. To jo je navdalo z notranjim mirom. Zgodilo pa se je ravno to, česar se je bala – v ponedeljek po zborovanju jo je šef odpustil. Bila je zaskrbljena. Kljub temu da je bila plača slaba, je službo potrebovala, saj je z njo pomagala preživljati družino. Znova je molila in razmišljala o tem, da lahko Bog zagotovo poskrbi za njene fizične potrebe, saj je že na zborovanju poskrbel zanjo v duhovnem pogledu. Med potjo domov je zagledala napis »Potrebujemo delavce«. Iskali so izkušene šivilje za delo na industrijskih šivalnih strojih in Roxana se je oglasila pri njih. Šef je sicer videl, da nima izkušenj, vendar ji je vseeno ponudil službo s skoraj še enkrat večjo plačo, kakršno je imela prej. Roxana je čutila, da je Jehova odgovoril na njene molitve. Toda največji blagoslov je bil zanjo ta, da je lahko več sodelavcem govorila o resnici. Pet od njih, tudi šef, je sprejelo resnico in se dalo krstiti.

17 Včasih je videti, da naše molitve niso uslišane – vsaj ne takoj oziroma tako, kakor pričakujemo. Vendar za to gotovo obstaja dober razlog. Jehova ga pozna, mi pa bomo morda zanj izvedeli v prihodnosti. Toda o enem smo lahko prepričani – Bog nikoli ne zapusti svojih zvestih. (Heb. 6:10)

Sveti duh nam pomaga prestati preizkušnje in skušnjave

18., 19. a) Zakaj lahko v prihodnosti pričakujemo preizkušnje in skušnjave? b) Kako si lahko kos preizkušnjam?

18 Jehovovi služabniki niso presenečeni, ko se znajdejo v skušnjavi, jih prevzame malodušje, doživijo preganjanje ali nanje pritiskajo vrstniki. Ta svet je na splošno gledano do nas sovražen. (Jan. 15:17–19) Toda z Božjim duhom smo lahko kos vsaki težavi, ki bi nas doletela pri tem, ko služimo Bogu. Jehova ne bo dovolil, da bi bili skušani bolj, kakor lahko prenesemo. (1. Kor. 10:13) Nikakor nas ne bo pustil same oziroma nas nikakor ne bo zapustil. (Heb. 13:5) Če ravnamo skladno z njegovo navdihnjeno Besedo, smo zaščiteni in okrepljeni. Poleg tega lahko Bog s svojim duhom spodbudi sovernike, da nam priskočijo na pomoč, ko jo potrebujemo.

19 Zato si še najprej z molitvijo in preučevanjem Svetega pisma prizadevajmo za svetega duha. Še naprej se krepimo z »Božjo veličastno močjo, kolikor je pač potrebuje[mo], da bi vse zdržali in bili potrpežljivi z veseljem«. (Kol. 1:11)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 6 Dva od takšnih zgledov sta opisana v Stražnem stolpu, 1. maj 2001, stran 16, in v Prebudite se!, 8. maj 1993, strani 21 in 22.

Kako bi odgovoril?

• Kako se lahko pripraviš na preganjanje?

• Kako bi moral ravnati, če ti kdo prigovarja, da ne razkrij njegovega napačnega ravnanja?

• Kaj si lahko prepričan glede vsake preizkušnje, ki bi te morda doletela?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 28]

Kaj se lahko naučimo od Jozueta in Kaleba?

[Slika na strani 29]

Kako lahko pomagaš prijatelju, ki je storil kaj napačnega?