Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ženske – zakaj naj bi spoštovale glavarstvo?

Ženske – zakaj naj bi spoštovale glavarstvo?

 Ženske – zakaj naj bi spoštovale glavarstvo?

»Ženski je glava moški.« (1. KOR. 11:3)

1., 2. a) Kaj je apostol Pavel napisal o Jehovovi ureditvi – glavarstvu in podrejenosti? b) Katera vprašanja bomo obravnavali v tem članku?

APOSTOL PAVEL je v svojem pismu omenil ureditev, ki jo je uvedel Jehova. Napisal je, »da je vsakemu moškemu glava Kristus« in da je »Kristusu [. . .] glava Bog«. (1. Kor. 11:3) Iz prejšnjega članka smo spoznali, da se je bilo Jezusu v čast in veselje podrejati svojemu poglavarju, Bogu Jehovu, in da ima krščanski moški za svojega poglavarja Kristusa. Kristus je bil do ljudi prijazen, nežen, sočuten in nesebičen. Tudi moški v občini bi morali biti takšni do drugih, še posebej pa do svoje žene.

2 Kako pa je z ženskami? Kdo je njihov »glava«? »Ženski je glava moški,« je napisal Pavel. Kako naj bi ženske gledale na te navdihnjene besede? Ali to načelo velja tudi takrat, ko mož ni Priča? Ali to, da je ženska podrejena moškemu, pomeni, da ima žena v zakonu takšno vlogo, kakor tako imenovani tihi partner, ki lahko v podjetje vlaga, nima pa pravice do odločanja?

 »Naredil mu bom pomočnico«

3., 4. Kako zakoncema koristi, če v zakonu ustrezno izpolnjujeta vsak svojo vlogo?

3 To, kdo bo poglavar družine, je določil Bog Jehova. Potem ko je ustvaril Adama, je rekel: »Ni dobro, da je človek še naprej sam. Naredil mu bom pomočnico, ki ga bo dopolnjevala.« Adam je bil po ustvaritvi Eve tako zelo vesel prijateljice in pomočnice, da je rekel: »To je končno kost iz mojih kosti in meso iz mojega mesa.« (1. Mojz. 2:18–24) Pred Adamom in Evo je bila čudovita prihodnost. Postala naj bi oče in mati vsega človeštva – popolnih ljudi, ki bi na vse večne čase živeli srečno na rajski zemlji.

4 Ker sta se naša prastarša v edenskem vrtu uprla Bogu, je bila popolnost izgubljena tudi, kar zadeva glavarstvo. (Beri Rimljanom 5:12.) Toda glede tega, kdo je poglavar družine, se ni nič spremenilo. Če zakonca ustrezno izpolnjujeta vsak svojo vlogo, potem to koristi njunemu zakonu, njiju pa navdaja z veseljem. Žena se potem ob možu počuti podobno, kakor se je Jezus ob svojem poglavarju, Jehovu. V svojem predčloveškem obstoju se je »ves čas [. . .] veseli[l] pred njim«. (Preg. 8:30) Zaradi nepopolnosti moški ne more biti več popoln poglavar, ženska pa ne more biti popolna, kar zadeva podredljivost. Toda če se po svojih najboljših močeh trudita izpolnjevati vsak svojo vlogo, lahko občutita tolikšno zadovoljstvo, kolikor je to dandanes v zakonu sploh mogoče.

5. Zakaj bi si zakonca morala vzeti k srcu nasvet iz Rimljanom 12:10?

5 Za uspešen zakon je bistveno, da zakonca ravnata po svetopisemskem nasvetu, ki je namenjen vsem kristjanom: »V bratoljubju bodite srčno naklonjeni drug drugemu. V medsebojnem izkazovanju časti prednjačite.« (Rim. 12:10) Poleg tega bi si morala oba, tako mož kot žena, marljivo prizadevati, da bi bila »drug do drugega prijazn[a] in poln[a] najgloblje sočutnosti«, ter si »velikodušno odpušča[ti]«. (Efež. 4:32)

Ko zakonec ni Priča

6., 7. Do česa lahko privede to, da se kristjanka podreja svojemu možu, ki ni Priča?

6 Kaj pa, če tvoj zakonec ni Jehovov služabnik? Tisti, ki ni Priča, je običajno mož. Kako naj bi se tedaj do njega vedla žena? Biblija na to odgovarja takole: »Tako se tudi žene podrejajte svojemu možu, da bi ga, če kateri ni poslušen besedi, pridobile brez besed, s svojim vedenjem, ker bo na lastne oči videl vaše čisto vedenje in globoko spoštovanje.« (1. Pet. 3:1, 2)

7 Božja Beseda torej ženi naroča, naj se svojemu možu, ki ni Priča, podreja. Njeno lepo vedenje ga bo morda navedlo na to, da bo pričel premišljevati, kaj jo spodbuja k takšnemu ravnanju. Morda bo začel  preiskovati njeno verovanje in bo sčasoma sprejel resnico.

8., 9. Kaj lahko naredi krščanska žena, če se mož na njeno lepo vedenje ne odzove pozitivno?

8 Kaj pa, če se neverujoči mož ne odzove pozitivno? Sveto pismo spodbuja ženo, naj vedno kaže krščanske lastnosti, pa naj je to še tako težko. V 1. Korinčanom 13:4 denimo piše: »Ljubezen je potrpežljiva.« Krščanska žena torej ravna modro, če ljubeče prenaša težavne razmere, tako da je ponižna, blaga in potrpežljiva. (Efež. 4:2) S pomočjo Božje dejavne sile – svetega duha – lahko celo v takšnih razmerah kaže krščanske lastnosti.

9 »Vse zmorem po njem, ki mi daje moč,« je napisal Pavel. (Fil. 4:13) Božji duh omogoča krščanskemu zakoncu ravnati tako, kakor sam sicer ne bi zmogel. Če denimo njegov zakonski partner z njim grobo ravna, je morda v skušnjavi, da bi mu vrnil milo za drago. Toda Biblija naroča vsem kristjanom: »Nikomur ne vračajte hudega s hudim [. . .], saj piše: ‚Maščevanje je moje, jaz bom povrnil, govori Jehova.‘« (Rim. 12:17–19) Podobno nam v 1. Tesaloničanom 5:15 svetuje: »Glejte, da ne bo nihče nikomur vračal hudega s hudim, temveč si med seboj, pa tudi v odnosih z drugimi, vedno prizadevajte za to, kar je dobro.« To, kar je človeku z lastno močjo nemogoče, postane s pomočjo Jehovovega svetega duha mogoče. Kako prav je torej, da molimo za Božjega svetega duha, da nadomesti to, kar nam manjka!

10. Kako se je Jezus odzval na neprijazne besede in dejanja drugih?

10 Jezus je bil izreden zgled tega, kako ravnati s tistimi, ki nam rečejo ali storijo kaj neprijetnega. V 1. Petrovem 2:23 piše: »Ko so ga zmerjali, ni vračal z zmerjanjem. Ko je trpel, ni grozil, temveč se je izročal tistemu, ki sodi pravično.« Biblija nas spodbuja, naj posnemamo njegov dobri zgled. Ne dovolimo, da bi nas grdo vedenje drugih vrglo iz tira. Vsi kristjani naj bi bili »polni najgloblje sočutnosti, ponižnega duha« in naj ne bi »vrača[li] hudega za hudo ne zmerjanja za zmerjanje«. (1. Pet. 3:8, 9)

Zgolj tihi partnerji?

11. Katero veliko prednost bodo imele nekatere kristjanke?

11 Ali za žensko to, da se podreja možu, pomeni, da je v zakonu tihi partner – da pri odločanju glede družinskih in drugih zadev nima besede? Nikakor ne. Jehova je tako ženskam kot moškim podelil številne prednosti. Samo pomislimo na to, kako velika čast je izkazana 144.000-im, saj bodo kralji in duhovniki v nebesih, ko bo Kristus vladal nad zemljo! In med njimi so tudi ženske. (Gal. 3:26–29) Očitno je Jehova dal ženskam dejavno vlogo v svoji ureditvi.

12., 13. Povej primer, ki pokaže, da so ženske prerokovale.

12 V biblijskih časih so denimo nekatere ženske prerokovale. V Joelu 2:28, 29 je bilo napovedano: »Na vsakršne ljudi [bom] izlil svojega duha. Vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali [. . .]. Pa tudi na hlapce in na dekle bom tiste dni izlil svojega duha.«

13 Med kakimi 120 Jezusovimi učenci, ki so se na binkoštni dan leta 33 n. št. zbrali v zgornji sobi v Jeruzalemu, so bili tako moški kot ženske. Bog je izlil svojega duha na vse navzoče. Zaradi tega dogodka je lahko Peter citiral Joelovo prerokbo in pokazal, da se nanaša tako na moške kot na ženske. Dejal je: »To je tisto,  kar je bilo rečeno po preroku Joélu: ‚»V zadnjih dneh,« govori Bog, »bom na vsakršne ljudi izlil svojega duha, in vaši sinovi in vaše hčere bodo prerokovali [. . .]. Pa tudi na svoje sužnje, moške in ženske, bom tiste dni izlil svojega duha, in bodo prerokovali.«‘« (Apd. 2:16–18)

14. Kakšen delež so imele ženske pri širjenju zgodnjega krščanstva?

14 V prvem stoletju so imele ženske pomemben delež pri širjenju krščanstva. Drugim so oznanjevale Božje kraljestvo in še drugače podpirale to delo. (Luk. 8:1–3) Apostol Pavel je na primer za Fojbo dejal, da »služi v občini v Kenhréjah«. In ko je pošiljal pozdrave za sodelavce, je omenil številne zveste ženske, tudi »Trífajno in Trifózo,« za kateri je dejal, da »se zelo trudita v Gospodu«, ter »ljubljeno Pêrsido, ker je veliko naredila v Gospodu«. (Rim. 16:1, 12)

15. Kakšno vlogo imajo ženske pri širjenju krščanstva v naših dneh?

15 Danes ženske vseh starosti sestavljajo dobršen del več kot sedem milijonske množice ljudi, ki po vsem svetu oznanjujejo dobro novico o Božjem kraljestvu. (Mat. 24:14) Mnoge so redne ali posebne pionirke, misijonarke oziroma betelčanke. Psalmist David je zapel: »Sam Jehova pošilja besedo, žensk, ki objavljajo dobro novico, je velika vojska.« (Ps. 68:11) Kako resnične so te besede! Jehova ceni vlogo, ki jo imajo ženske pri razglašanju dobre novice in izpolnjevanju njegovih namenov. To, da od njih pričakuje, da spoštujejo glavarstvo, nikakor ne pomeni, da morajo biti tiho.

Ženski, ki nista bili tiho

16., 17. Kako Sarin zgled pokaže, da ženi v zakonu ni treba molčati?

16 Ali se ne bi morali možje glede na to, da Jehova daje ženskam številne prednosti, pred pomembnimi odločitvami posvetovati s svojo ženo? To bi bilo modro. V Svetem pismu je zapisanih nekaj primerov, ko so ženske spregovorile ali ukrepale, ne da bi jih k temu spodbudil njihov mož. Poglejmo si zgleda.

17 Sara je svojega moža, očaka Abrahama, vztrajno nagovarjala, naj odslovi stransko ženo in njenega sina, ker sta bila nespoštljiva. »Abrahama so te besede glede njegovega sina zelo razžalostile.« Jehova pa je bil drugačnega mnenja. Abrahamu je rekel: »Naj te ne žalosti to, kar ti govori Sara glede fanta in tvoje sužnje. Poslušaj njen glas!« (1. Mojz. 21:8–12) Abraham je ubogal Jehova, poslušal Saro in storil to, kar ga je prosila.

18. Kaj je na lastno pobudo storila Abigajila?

18 Razmislimo tudi o Abigajili, Nabalovi ženi. Ko je bil David na begu pred ljubosumnim kraljem Savlom, je nekaj časa taboril blizu Nabalovih čred. David si  od velikega imetja tega bogataša ni ničesar prisvojil, s svojimi možmi je še celo varoval njegovo lastnino. Nabal pa je »bil grob in zloben«, na Davidove može je vpil in jih zmerjal. Bil je »ničvreden« in »nespameten«. Ko so ga Davidovi možje spoštljivo prosili za nekaj živeža, jih je zavrnil. Kako pa se je odzvala Abigajila, ko je slišala, kaj se je zgodilo? Ne da bi povedala Nabalu, »je hitro vzela dvesto hlebcev kruha, dva velika vrča vina, pet pripravljenih ovc, pet sej praženega zrnja, sto rozinovih kolačev in dvesto kolačev iz stisnjenih smokev« ter vse to dala Davidu in njegovim možem. Ali je prav ravnala? V Bibliji beremo, da je »Jehova Nabála udaril, da je umrl«. Pozneje se je David z Abigajilo poročil. (1. Sam. 25:3, 14–19, 23–25, 38–42)

Ženska, ki »si zasluži hvalo«

19., 20. Zaradi česa je ženska zares vredna hvale?

19 Sveto pismo pohvalno govori o ženi, ki ravna tako, kakor je všeč Jehovu. Knjiga Pregovori »vrlo ženo« takole hvali: »Njena vrednost močno presega vrednost koral. Srce njenega moža ji zaupa in ničesar mu ne manjka. Vse dni svojega življenja mu izkazuje dobroto in nič slabega.« Poleg tega »svoja usta modro odpira in na njenem jeziku je zakon srčne dobrotljivosti. Skrbi za poti svoje družine in kruha lenobe ne jé. Njeni sinovi vstajajo in jo razglašajo za srečno; njen mož vstaja in jo hvali.« (Preg. 31:10–12, 26–28)

20 Zaradi česa je ženska resnično vredna hvale? »Očarljivost je lahko varljiva in lepota ničeva,« piše v Pregovorih 31:30, »toda ženska, ki se boji Jehova, si zasluži hvalo.« Ženska, ki se boji Jehova, je med drugim pripravljena sprejemati glavarstvo in tako podpirati Jehovovo ureditev. »Vsakemu moškemu [je] glava Kristus, ženski je glava moški in Kristusu je glava Bog.« (1. Kor. 11:3)

Bodimo hvaležni za Božje darilo

21., 22. a) Zakaj so lahko poročeni kristjani hvaležni Jehovu za njegovo darilo, zakon? b) Zakaj bi morali spoštovati Jehovovo ureditev glede oblasti in glavarstva? (Glej okvir na 17. strani.)

21 Poročena kristjana imata res veliko razlogov za to, da pokažeta hvaležnost Bogu! Skozi življenje lahko gresta z roko v roki kot srečno poročen par. Za čudovito darilo – zakonsko skupnost – pa sta mu brez dvoma še posebej hvaležna zato, ker sta lahko svoji življenji zlila v eno in pričela skupaj hoditi z Jehovom. (Ruta 1:9; Miha 6:8) Jehova je ustanovitelj zakonske zveze, zato točno ve, kaj je potrebno za srečen zakon. Vedno ravnajta po njegovi volji in »veselje, ki ga daje Jehova, [bo] va[jina] utrdba« že v tem težav polnem svetu. (Neh. 8:10)

22 Poročen kristjan, ki ljubi ženo kakor sebe, je nežen in razumevajoč poglavar. Svojo bogovdano ženo resnično ljubi, saj ga podpira in močno spoštuje. Najpomembnejše pa je, da je njun zgledni zakon v čast našemu častivrednemu Bogu Jehovu.

Ali se spomniš?

• Kaj je Jehova določil glede glavarstva in podrejenosti?

• Zakaj bi si morala zakonca izkazovati čast?

• Kako naj bi se kristjanka vedla do svojega moža, ki ni Priča?

• Zakaj bi se morali možje posvetovati s svojo ženo, preden sprejmejo kakšno pomembno odločitev?

[Preučevalna vprašanja]

 [Okvir na strani 17]

Zakaj naj bi spoštovali oblast?

Jehova je že na samem začetku uredil odnose med svojimi razumnimi stvarjenji tako, da je uvedel oblast in glavarstvo. To je v korist tako duhovnih bitij kot ljudi. Ti se lahko odločijo, da bodo to oblast in glavarstvo spoštovali, zaradi česar bodo Bogu služili složno in ubrano in mu tako izkazovali čast. (Ps. 133:1)

Občina maziljenih kristjanov sprejema oblast in glavarstvo Jezusa Kristusa. (Efež. 1:22, 23) V prihodnosti se bo Jezus v znak tega, da priznava Jehovovo oblast, »sam podredil tistemu, ki mu je vse podredil, da bi bil Bog vsakemu vse«. (1. Kor. 15:27, 28) Kako primerno je torej, da tisti, ki smo posvečeni Bogu, podpiramo glavarstvo v občini in družini! (1. Kor. 11:3; Heb. 13:17) Če bomo tako ravnali, nam bo Jehova naklonjen in nas bo blagoslavljal. (Iza. 48:17)

[Slika na strani 13]

Molitev lahko poročeni kristjanki pomaga, da kaže bogovšečne lastnosti.

[Slika na strani 15]

Jehova ceni to, kar ženske storijo v prid Kraljestva.