Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Jehova si zasluži, da ga enodušno hvalimo

Jehova si zasluži, da ga enodušno hvalimo

Jehova si zasluži, da ga enodušno hvalimo

»Hvalite Jaha!« (PS. 111:1, NW)

1., 2. Kaj pomeni beseda »aleluja« in kako je rabljena v Krščanskih grških spisih?

»ALELUJA!« Ta vzklik je pogosto slišati v cerkvah tako imenovanega krščanstva. Nekateri uporabljajo ta izraz tudi v vsakdanjem pogovoru, da poudarijo nekaj, kar so ravnokar rekli. Toda le redki poznajo sveti pomen te besede, poleg tega mnogi od tistih, ki jo uporabljajo, s svojim načinom življenja sramotijo Boga. (Titu 1:16) »Aleluja« je po nekem biblijskem slovarju »beseda, s katero pisci psalmov vabijo vse, naj se jim pridružijo pri hvaljenju Jehova«. Pravzaprav številni biblicisti poudarjajo, da »aleluja« pomeni »hvalite Jaha, [torej] Jehova«.

2 Po vsem tem razumemo, zakaj Prevod novi svet ta izraz v Psalmu 111:1 prevaja s »Hvalite Jaha!«. V grščini se isti izraz pojavlja štirikrat v Razodetju 19:1–6, kjer je opisano veselje, ki bo zavladalo po uničenju krive vere. Takrat bodo imeli pravi častilci poseben razlog, da bodo spoštljivo rekli: »Aleluja!«

Jehovova velika dela

3. Zakaj predvsem se redno zbiramo?

3 Pisec 111. psalma nam navede veliko razlogov, zakaj si Jehova zasluži, da ga enodušno hvalimo. V 1. vrstici beremo: »Hvalil bom GOSPODA iz vsega srca v zboru pravičnih in na njih shodu.« Jehovove priče danes želimo delati enako. Glavni razlog, zaradi katerega se redno zbiramo, bodisi v krajevnih občinah ali pa na velikih zborovanjih, je, da hvalimo Jehova.

4. Kako lahko ljudje preiskujemo Jehovova dela?

4 »Velika so dela GOSPODOVA, preiskujejo jih vsi, ki se jih veselé.« (Ps. 111:2) Razmislimo malce o izrazu »preiskujejo«. Glede na neki priročnik se lahko ta svetopisemski stavek nanaša na ljudi, ki »temeljito in vneto poglobljeno premišljujejo [o Božjih delih] in jih preučujejo«. Jehovovo stvarstvo jasno priča o tem, da je bilo ustvarjeno s čudovitim namenom. Stvarnik je Sonce, Zemljo in Luno umestil v vesolje tako, da prihaja na Zemljo dovolj toplote in svetlobe ter da se na njej redno izmenjujejo noč in dan, letni časi ter plima in oseka.

5. Do katerega sklepa prihajajo znanstveniki zaradi vse boljšega poznavanja vesolja?

5 Znanstveniki so že veliko odkrili glede tega, kako je Zemlja umeščena v naše osončje, pa tudi, kako prikladno velikost, maso in tirnico ima njena velika Luna. Zaradi ravno pravšnje razporeditve teh nebesnih teles v prostoru kot tudi njunega medsebojnega vpliva se lahko veselimo rednega in očarljivega menjavanja letnih časov. Veliko pa so tudi odkrili o tem, kako precizno so nastavljene naravne sile v vesolju. Zato je neki profesor strojništva v članku z naslovom »Precizno nastavljeno vesolje« pripomnil: »Ni težko razumeti, zakaj so v preteklih 30 letih številni znanstveniki spremenili svoj pogled in se sedaj strinjajo, da je za mišljenje, da je vesolje zgolj rezultat naključne kozmične nesreče, potrebno precej vere. Več ko vemo o našem precizno oblikovanem svetu, na katerem živimo, več prepričljivih dokazov imamo za obstoj inteligentnega oblikovalca.«

6. Kaj meniš o tem, kako je Bog ustvaril človeka?

6 Nadaljnja čudovita Božja stvaritev je človek. (Ps. 139:14) Bog nas je ustvaril z umskimi sposobnostmi, dal nam je telo z vsemi organi, ki so potrebni za pravilno delovanje, ter zmožnost, da lahko delamo. Dobili smo denimo prav čudežne sposobnosti: lahko govorimo, slišimo, pišemo in beremo. Večina ljudi ima te zmožnosti. Naše telo, ki je zasnovano tako, da lahko stojimo pokonci, je neverjetna tehnična mojstrovina. Njegova oblikovanost, ravnotežje, motorične sposobnosti, pa tudi kemični procesi, ki v njem potekajo, zbujajo pravo strahospoštovanje. To pa še ni vse. Zaradi osupljivih povezav med živčnimi celicami naš um in čuti delujejo tako, da daleč prekašajo vsak znanstveni izum. In navsezadnje je vsakršen človeški izum mogoč samo zato, ker smo bili obdarjeni z umom in čuti. Vendar doslej še noben inženir, pa naj je bil še tako sposoben in izobražen, ni mogel izdelati kaj tako lepega in uporabnega, kot je deset neverjetno oblikovanih gibljivih pripomočkov – prstov. Vprašajmo se: Ali bi lahko človek ustvaril impresivna umetniška dela in zgradbe, če ne bi mogel vešče uporabljati prstov, tega Božjega darila?

Jehovova velika dela in lastnosti

7. Zakaj lahko rečemo, da Biblija spada med Božja velika dela?

7 Jehova pa je za ljudi naredil še marsikaj čudovitega. O teh njegovih velikih delih lahko beremo v Bibliji. Ta knjiga je že sama po sebi mojstrovina, za katero je značilna popolna notranja skladnost. V nasprotju z vsemi drugimi knjigami je »navdihnjen[a] od Boga in koristn[a] za poučevanje«. (2. Tim. 3:16) Na začetku Biblije, v Prvi Mojzesovi knjigi, je denimo pojasnjeno, kako je Bog v Noetovih dneh očistil zemljo vse hudobije. V Drugi Mojzesovi knjigi je opisano, kako je Jehova dokazal, da je edini pravi Bog, s tem da je Izraelce rešil iz egiptovskega suženjstva. Takšne dogodke je verjetno imel v mislih tudi psalmist, ki je rekel: »Slavno in krasno [dostojanstveno in veličastno, NW] je delo njegovo, in pravičnost njegova ostane vekomaj. Spomin je napravil čudežem svojim, milostiv in usmiljen je GOSPOD(Ps. 111:3, 4) Ali se ne strinjaš, da vse, kar je Jehova storil v preteklosti, pa tudi v času tvojega življenja, priča o tem, kako dostojanstven in veličasten je?

8., 9. a) V čem se Božja dela močno razlikujejo od marsičesa, kar dela človek? b) Katere Božje lastnosti so ti še posebej pri srcu?

8 Ne spreglejmo tudi, da psalmist opozarja še na druge Jehovove privlačne lastnosti, kot so pravičnost, milostljivost in usmiljenost. Znano je, da grešne ljudi le redko navede k dejanjem pravičnost, ampak vse prepogosto pohlep, zavist in ošabnost. Dokaz za to je denimo kruto orožje, ki ga človek izdeluje v vojne namene in zato, da z njim kuje dobiček. Zaradi tega na milijone nedolžnih ljudi doživlja strašne grozote in živi v nepopisni bedi. Poleg tega so marsikatere človeške stvaritve plod suženjskega dela zatiranih revežev. Primer, ki bi ga mnogi za to navedli, so piramide, ki so bile zgrajene s krvavimi žulji sužnjev – čeprav so bile zgolj grobovi ponosnih faraonov. Danes pa ljudje s svojimi projekti velikokrat ne zatirajo le drugih ljudi, temveč tudi »pokončujejo zemljo«. (Beri Razodetje 11:18.)

9 Kako zelo drugačna so Jehovova dela, ki so vselej v skladu z njegovo pravičnostjo! Takšna je denimo odkupnina, ki jo je Bog usmiljeno priskrbel za odrešitev grešnega človeštva. Z njo je »pokazal svojo pravičnost«. (Rim. 3:25, 26) Prav zares, »pravičnost njegova ostane vekomaj«! Kar pa zadeva milostljivost, jo Bog kaže tako, da je potrpežljiv z grešnim človeštvom. Včasih je celo uporabil besedo »prosim«, ko je ljudi rotil, naj se odvrnejo od slabih poti in pričnejo delati, kar je prav. (Beri Ezekiel 18:25, NW.) *

Zvest svojim obljubam

10. Kako je Jehova pokazal, da je zvest zavezi, ki jo je sklenil z Abrahamom?

10 »Jedi je dal njim, ki se ga bojé; spominja se vekomaj zaveze svoje.« (Ps. 111:5) Vse kaže, da je psalmist imel v mislih zavezo, ki jo je Jehova sklenil z Abrahamom. Z njo mu je obljubil, da bo blagoslovil njegovo seme in da bo dobilo v last vrata svojih sovražnikov. (1. Mojz. 22:17, 18; Ps. 105:8, 9) V prvi izpolnitvi te obljube se je izraz Abrahamovo seme nanašal na izraelski narod. Izraelci so bili dolgo sužnji v Egiptu, toda zatem se je Bog »spomnil [. . .] svoje zaveze z Abrahamom« in jih je rešil. (2. Mojz. 2:24) Iz tega, kako je z njimi ravnal potem, pa se vidi, kako dober je. Oskrboval jih je z dobesedno hrano, da so lahko poskrbeli za svoje fizične potrebe, dajal pa jim je tudi duhovno hrano, s katero so lahko nasitili svoj um in srce. (5. Mojz. 6:1–3; 8:4; Neh. 9:21) Čeprav so se v naslednjih stoletjih tolikokrat odvrnili od njega, je k njim pošiljal preroke, da so jih spodbujali, naj se vrnejo k njemu. Več kot 1500 let potem, ko jih je rešil iz Egipta, je na zemljo poslal svojega edinorojenega Sina. Večina Judov ga ni hotela sprejeti in je dopustila, da so ga usmrtili. Takrat je Jehova ustanovil nov, duhovni narod, »Božji Izrael«. Danes skupaj s Kristusom sestavlja duhovno Abrahamovo seme, po katerem bo Jehova, kot je napovedal, blagoslovil vse človeštvo. (Gal. 3:16, 29; 6:16)

11. Kako se Jehova še danes spominja svoje zaveze z Abrahamom?

11 Jehova se še danes »spominja [. . .] zaveze svoje« in z njo povezanih blagoslovov, ki jih je obljubil. Priskrbuje nam obilo duhovne hrane v več kot 400 jezikih. Poleg tega odgovarja na našo prošnjo, naj nam pomaga poskrbeti za fizične potrebe, kar je v skladu z besedami: »Daj nam naš kruh za ta dan, kolikor ga danes potrebujemo.« (Luk. 11:3; Ps. 72:16, 17; Iza. 25:6–8)

Jehovova veličastna moč

12. Kako je Bog staroveškim Izraelcem dal »posest poganov«?

12 »Moč del svojih je naznanil ljudstvu svojemu s tem, da jim je dal posest poganov.« (Ps. 111:6) Eden izmed posebnih dogodkov v zgodovini Izraelcev, ki ga je psalmist morda imel v mislih, je bila njihova čudežna rešitev iz Egipta. Ko jim je Jehova dovolil vstopiti v Obljubljeno deželo, so z njegovo pomočjo premagali kraljestva vzhodno in zahodno od Jordana. (Beri Nehemija 9:22–25.) Tako jim je dal »posest poganov«. Kako veličastno je s tem pokazal svojo moč!

13., 14. a) Kateri dogodek, v katerem je Bog pokazal svojo moč, je imel psalmist morda v mislih? b) Kaj veličastnega je Jehova še storil, da bi rešil svoje ljudstvo?

13 Vendar dobro vemo, da Izraelci kljub vsemu, kar je Jehova storil zanje, niso pokazali spoštovanja ne do njega ne do svojih prednikov – Abrahama, Izaka in Jakoba. Znova in znova so se upirali Bogu, dokler jih ni navsezadnje po Babiloncih odvedel iz njihove dežele v ujetništvo. (2. let. 36:15–17; Neh. 9:28–30) Če je pisec 111. psalma živel potem, ko so se Izraelci vrnili iz Babilona, kakor sklepajo nekateri biblicisti, je imel še dodaten razlog, da je hvalil Jehova zaradi njegove zvestovdanosti in moči. Ti lastnosti je pokazal, ko je Jude rešil iz Babilona – iz rok imperija, ki ni imel navade izpuščati svojih ujetnikov. (Iza. 14:4, 17)

14 Kakih pet stoletij zatem je Jehova uporabil svojo moč še veličastneje, s tem da je skesane ljudi odrešil spon greha in smrti. (Rim. 5:12) Zaradi tega je bila 144.000 ljudem dana priložnost, da postanejo z duhom maziljeni Kristusovi sledilci. Leta 1919 je Jehova s svojo močno roko osvobodil ostanek teh maziljencev iz okovov krive vere. To, kar maziljenci dosegajo v tem času konca, lahko pripišemo samo Božji moči. Zatem ko bodo ostali zvesti do smrti, bodo obujeni v nebesa, od koder bodo z Jezusom Kristusom vladali nad zemljo, kar bo skesanemu človeštvu v blagoslov. (Raz. 2:26, 27; 5:9, 10) Tako bodo podedovali zemljo v neprimerljivo večjem obsegu kakor nekdanji Izraelci. (Mat. 5:5)

Trajna in zanesljiva načela

15., 16. a) Kaj še spada k delom Božjih rok? b) Katere zakone je dal Bog staroveškim Izraelcem?

15 »Dela rok njegovih so resnica in prava sodba, zanesljive so vse zapovedi njegove, utrjene za vedno in na veke, storjene v zvestobi in pravično.« (Ps. 111:7, 8) Med »deli [Jehovovih] rok« sta bili tudi dve kamniti plošči, v kateri je Bog vklesal deset pomembnih zakonov za Izraelce. (2. Mojz. 31:18) Ti zakoni, ki so skupaj z drugimi predpisi postali del Postavine zaveze, temeljijo na trajnih in zanesljivih načelih.

16 Eden od zakonov oziroma zapovedi, napisanih na teh ploščah, se je denimo glasil: »Jaz, tvoj Bog Jehova, [. . .] od ljudi zahtevam, da so vdani samo meni.« (NW) Jehova je v nadaljevanju še rekel: »Izkazujem milost tisočim onih, ki me ljubijo in izpolnjujejo moje zapovedi.« Na teh kamnitih ploščah sta bili tudi brezčasni načeli »spoštuj očeta svojega in mater svojo« in »ne kradi« ter daljnoviden zakon, ki je ljudi opozarjal pred pohlepno željo po nečem, kar pripada komu drugemu. (2. Mojz. 20:5, 6, 12, 15, 17)

Naš sveti in strah zbujajoči odrešitelj

17. Zakaj bi Izraelcem moralo biti Božje ime sveto?

17 »Odrešitev je poslal ljudstvu svojemu, na vekomaj je sklenil zavezo svojo; sveto in strašno je ime njegovo [njegovo ime je sveto in vzbuja strah, NW](Ps. 111:9) Psalmist je verjetno tudi tokrat imel v mislih, kako zvest je Jehova svoji zavezi, ki jo je sklenil z Abrahamom. Jehova zaradi svoje zvestobe ni zapustil svojega ljudstva, ko so bili sužnji v staroveškem Egiptu, pa tudi ko so bili odpeljani v ujetništvo v Babilon. Obakrat jih je rešil. Že samo zaradi tega bi moralo biti Izraelcem Božje ime sveto. (Beri 2. Mojzesova 20:7; Rimljanom 2:23, 24.)

18. Zakaj je nositi Božje ime po tvojem mnenju izredna prednost?

18 Tudi za današnje kristjane bi moralo biti Božje ime sveto, saj je bila za nas plačana odkupnina, da bi bili rešeni brezupnega sužnjevanja grehu in smrti. Po svojih najboljših močeh bi si morali prizadevati, da bi živeli v skladu s prvo prošnjo iz vzorčne molitve: »Posvečeno bodi tvoje ime.« (Mat. 6:9) Če poglobljeno premišljujemo o tem vzvišenem imenu, bi to moralo v našem srcu vzbuditi zdrav strah pred Bogom. Pisec 111. psalma je imel pravi pogled na ta strah, ko je rekel: »Začetek modrosti je strah GOSPODOV; dobro razumnost imajo vsi, ki se po zapovedih ravnajo.« (Ps. 111:10)

19. Kaj bomo pregledali v naslednjem članku?

19 Zdrav strah pred Bogom nam bo pomagal, da bomo sovražili to, kar je slabo. Lažje pa nam bo tudi posnemati čudovite Božje lastnosti, omenjene v 112. psalmu, ki ga bomo pregledali v naslednjem članku. Spoznali bomo, kaj lahko storimo, da bi bili med milijoni, ki bodo hvalili Boga vso večnost. Jehova si to vsekakor zasluži. »Naj bo hvaljen na veke!« (Ps. 111:10NW)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 9 Ezekiel 18:25, NW, se glasi: »In boste rekli: ‚Jehovova pot ni pravična.‘ Poslušaj, prosim, o Izraelova hiša. Ali moja pot ni pravična? Mar ni tako, da vaše poti niso pravične?«

Vprašanja za poglobljeno premišljevanje

• Zakaj si Jehova zasluži, da ga enodušno hvalimo?

• Katere lastnosti Boga Jehova razkrivajo njegova dela?

• Kako gledaš na prednost, da lahko nosiš Božje ime?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 20]

Na shodih se redno zbiramo predvsem zato, da hvalimo Jehova.

[Slika na strani 23]

Vsi Jehovovi zakoni temeljijo na trajnih in zanesljivih načelih.