Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali moliš tako, kot je učil Jezus?

Ali moliš tako, kot je učil Jezus?

 Ali moliš tako, kot je učil Jezus?

»Ko pa je Jezus končal te besede, so bile množice osuple nad njegovim načinom poučevanja.« (MAT. 7:28)

1., 2. Zakaj so bile množice osuple nad Jezusovim načinom poučevanja?

BESEDE, ki jih je izrekel Božji edinorojeni Sin, Jezus Kristus, bi si morali vzeti k srcu in po njih živeti. Jasno je, da ni nihče govoril tako kakor on. Nad njegovim načinom poučevanja v govoru na gori denimo so bili ljudje prav osupli! (Beri Matej 7:28, 29.)

2 Jehovov Sin ni učil tako kakor pismouki, katerih govorjenje je temeljilo na besedah nepopolnih ljudi. Kristus je učil »kakor nekdo, ki ima oblast«, saj je bilo to, kar je govoril, od Boga. (Jan. 12:50) Poglejmo si torej, kako naj bi to, kar je Jezus še povedal v svojem govoru na gori, vplivalo na naše molitve.

Nikoli ne molimo kakor hinavci

3. Na kratko povzemi Jezusove besede iz Mateja 6:5.

3 Molitev k Jehovu je pomemben del pravega čaščenja, zato bi morali moliti redno. Vendar bi morale biti naše molitve tudi v skladu s tem, kar je povedal Jezus v svojem govoru na gori. Rekel je: »Kadar molite, ne bodite kakor hinavci. Ti namreč radi stoje molijo po sinagogah in na voglih širokih ulic, da bi jih ljudje videli. Resnično vam povem: Ti so svoje plačilo že v celoti prejeli.« (Mat. 6:5)

4.–6. a) Zakaj so farizeji radi »stoje moli[li] po sinagogah in na voglih širokih ulic«? b) V katerem smislu so takšni hinavci »svoje plačilo že v celoti prejeli«?

4 Jezusovi učenci naj glede molitve ne bi posnemali takšnih »hinavcev«, kot so bili samopravični farizeji, ki so bili pobožni samo na videz. (Mat. 23:13–32) Ti hinavci so radi »stoje moli[li] po sinagogah in na voglih širokih ulic«. Zakaj? »Da bi jih ljudje videli.« Judje prvega stoletja so imeli navado, da so se zbrali v templju k skupni molitvi okoli devete ure zjutraj in treh popoldan, ko so se tam darovale žgalne daritve. Istočasno kakor ta množica častilcev so molili tudi mnogi Jeruzalemčani zunaj tempeljskih zidov. Izven Jeruzalema pa so pobožni Judje pogosto dvakrat na dan »stoje moli[li] po sinagogah«. (Primerjaj Luka 18:11, 13.)

5 Večina ljudi pa ob teh molitvah ni bila blizu templja ali sinagoge, zato so lahko ob tem času molili tam, kjer so pač bili. Nekateri  so poskrbeli, da so bili ob času molitve »na voglih širokih ulic«. Hoteli so namreč, da bi jih videli mimoidoči. Ti pobožnjakarski hinavci so »za pretvezo opravlja[li] dolge molitve«, da bi naredili vtis na druge. (Luk. 20:47) Nikakor jim ne bi smeli biti podobni.

6 Jezus je dejal, da so takšni hinavci »svoje plačilo že v celoti prejeli«. Močno so si želeli priznanja in hvale drugih ljudi – in to je bilo tudi vse, kar so dobili. To je bilo njihovo celotno plačilo, saj jim Jehova na njihove hinavske molitve ni odgovarjal. Po drugi strani pa se že od nekdaj rad odziva na molitve pravih Kristusovih sledilcev, kot bomo to videli iz nadaljnjih Jezusovih besed.

7. Kaj je mislil Jezus, ko je učencem svetoval, naj molijo »v svoji sobi«?

7 »Ti pa, kadar moliš, pojdi v svojo sobo, zapri vrata in moli k svojemu Očetu, ki je na skrivnem. Tedaj ti bo tvoj Oče, ki gleda na skrivnem, poplačal.« (Mat. 6:6) Jezus s svojim nasvetom, naj molimo za zaprtimi vrati, ni hotel reči, da kdo ne bi smel zastopati v molitvi cele občine. Opozarjal je le pred tem, da bi kdo molil v javnosti zato, da bi pritegnil pozornost nase in da bi ga drugi hvalili. Na to bi se morali spomniti, kadar imamo prednost javno moliti v imenu drugih Božjih služabnikov. Upoštevajmo pa tudi nadaljnje Jezusove smernice glede molitve.

8. Česa naj ne bi glede na Matej 6:7 počeli pri molitvi?

8 »Pri molitvi pa ne ponavljajte vedno znova istih stvari, kakor to počnejo pripadniki drugih narodov, ker mislijo, da bodo uslišani zaradi mnogih besed.« (Mat. 6:7) Jezus je tako opozoril še na nekaj, kar ni primerno za molitev: ponavljanje. Seveda ni mislil, da Jehovu ne bi smeli nikoli ponoviti svojih iskrenih prošenj ali izrazov hvaležnosti. Na večer pred svojo smrtjo je namreč v Getsemanskem vrtu sam večkrat v molitvi izrekel »iste besede«. (Mar. 14:32–39)

9., 10. Kakšno ponavljanje pri molitvi bi bilo napačno?

9 Posnemati ponavljajoče molitve »pripadnikov drugih narodov« bi bilo napačno. »Vedno znova« namreč ponavljajo na pamet naučene stavke, ki vsebujejo veliko nepotrebnih besed. Baalovim častilcem ni prav nič pomagalo, ko so »od jutra do poldne« klicali ime svojega krivega boga takole: »O Baal, usliši nas!« (1. kra. 18:26) Danes milijoni izgovarjajo dolge in ponavljajoče se molitve v praznem upanju, da »bodo uslišani«. Toda Jezus nam je pokazal, da so takšne molitve, ki vsebujejo »mnogo besed«, za Jehova brez vsake vrednosti. Zatem pa je rekel:

10 »Zato ne bodite podobni njim, saj Bog, vaš Oče, ve, kaj potrebujete, še preden ga prosite.« (Mat. 6:8) Mnogi judovski verski voditelji so bili zaradi dolgoveznih molitev podobni Nejudom. Res je, da je iskrena molitev, v kateri Boga hvalimo, se mu zahvaljujemo in ga prosimo, pomemben del pravega čaščenja. (Fil. 4:6) Vendar ne bi bilo prav, če bi ponavljali svoje besede zato, ker bi mislili, da je treba Boga spominjati na to, kaj potrebujemo. Kadar molimo, bi morali imeti v mislih, da govorimo Tistemu, ki »ve, kaj potrebuje[mo], še preden ga prosi[mo]«.

11. Kaj bi morali imeti v mislih, če imamo prednost moliti v javnosti?

11 Iz tega, kar je Jezus povedal o nesprejemljivih molitvah, bi morali doumeti, da na Boga ne naredi vtis nepotrebno govorjenje ali visokozveneče besede. Poleg tega bi morali imeti v mislih, da javna molitev nikakor ni priložnost za to, da bi naredili vtis na poslušalce. Molitev tudi ne bi smela biti takšna, da bi se poslušalci pričeli spraševati, kako dolgo bo še trajalo, preden bodo lahko rekli »amen«. Prav tako bi bilo v nasprotju z duhom Jezusovih besed v govoru na gori, če bi molitev izrabili za to, da bi navzočim povedali  kakšno obvestilo ali jim glede česa svetovali.

Jezus nam je dal smernice, kako moliti

12. Kako bi pojasnil, kaj pomeni prošnja »posvečeno bodi tvoje ime«?

12 Ko je Jezus govoril svojim učencem o molitvi, jih ni le opozoril pred zlorabo te izredne prednosti, temveč jih je tudi naučil moliti. (Beri Matej 6:9–13.) Vzorčne molitve ni povedal zato, da bi se jo naučili na pamet in jo zatem ponavljali znova in znova. To je zgolj vzorec, po katerem lahko oblikujemo svoje molitve. Tako je denimo v uvodnih besedah te molitve najprej omenil Boga: »Oče naš, ki si v nebesih, posvečeno bodi tvoje ime.« (Mat. 6:9) Primerno je, da Jehova naslavljamo z izrazom »Oče«, saj je naš Stvarnik, ki prebiva »v nebesih«, daleč proč od zemlje. (5. Mojz. 32:6; 2. let. 6:21; Apd. 17:24, 28) Množinska oblika »naš« bi nas morala spomniti, da so v tesnem odnosu z Bogom tudi naši soverniki. »Posvečeno bodi tvoje ime« je prošnja, da bi se Jehova izkazal svetega, tako da bi s svojega imena opral vso sramoto, ki mu jemlje ugled že vse od upora v Edenu. Jehova bo na to molitev odgovoril tako, da bo odstranil z zemlje vso hudobijo in s tem posvetil svoje ime. (Ezek. 36:23)

13. a) Kako se bo izpolnila prošnja »naj pride tvoje kraljestvo«? b) Kaj vse spada k temu, da se bo na zemlji godila Božja volja?

13 »Naj pride tvoje kraljestvo. Naj se zgodi tvoja volja, kakor v nebesih tako tudi na zemlji.« (Mat. 6:10) Ta prošnja v vzorčni molitvi nas spominja na to, da je »kraljestvo« mesijanska nebeška vlada Kristusa in »svetih«, njegovih obujenih sovladarjev. (Dan. 7:13, 14, 18SSP; Iza. 9:6, 7) Ko molimo, »naj pride tvoje kraljestvo«, prosimo, da bi Božje kraljestvo ukrepalo proti vsem zemeljskim nasprotnikom Božje vladavine. S tem dogodkom, ki ni več daleč, bodo po vsej zemlji vzpostavljene ugodne razmere za raj, v katerem bodo vladali pravičnost, mir in blaginja. (Ps. 72:1–15; Dan. 2:44; 2. Pet. 3:13) Sedaj se v nebesih že vse godi po Jehovovi volji, zato z besedami, naj se Božja volja zgodi tudi na zemlji, prosimo, da bi Bog izpolnil svoje namene z našim planetom, k čemur pa spada tudi to, da bo odstranil svoje nasprotnike, kakor je to storil že v preteklosti. (Beri Psalm 83:1, 2, 13–18.)

14. Zakaj naj bi prosili za »kruh za ta dan«?

14 »Daj nam danes kruh za ta dan.« (Mat. 6:11; Luk. 11:3) S to prošnjo se obračamo na Boga, da bi nas oskrbel s hrano, ki jo  potrebujemo »ta dan«. S tem pokažemo svojo vero v to, da je Jehova sposoben poskrbeti, da so naše potrebe vsak dan zadovoljene. To ni prošnja za stvari, ki niso nujne za življenje. Poleg tega nas ta del molitve utegne spomniti na Božjo zapoved Izraelcem, naj naberejo toliko mane »vsak dan, kolikor [je] tisti dan potrebuje[jo]«. (2. Mojz. 16:4)

15. Pojasni, kaj pomeni prošnja »odpusti nam naše dolgove, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom«.

15 Naslednja prošnja, ki jo vsebuje vzorčna molitev, pa nas spomni na nekaj, kar smo dolžni storiti. Jezus je dejal: »In odpusti nam naše dolgove, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom.« (Mat. 6:12) Iz Lukovega evangelija spoznamo, da so ti »dolgovi« pravzaprav »grehi«. (Luk. 11:4) Od Jehova lahko pričakujemo odpuščanje samo, če smo predtem »odpustili« tistim, ki so grešili proti nam. (Beri Matej 6:14, 15.) Drugim bi morali velikodušno odpuščati. (Efež. 4:32; Kol. 3:13)

16. Kako naj bi razumeli besede, naj nas Bog ne vpelje »v skušnjavo, temveč [naj] nas reši hudobnega«?

16 »Ne vpelji nas v skušnjavo, temveč nas reši hudobnega.« (Mat. 6:13) Kako naj bi razumeli ti med seboj povezani prošnji v Jezusovi vzorčni molitvi? O nečem smo povsem prepričani: Na greh nas nikoli ne skuša navesti Jehova. (Beri Jakob 1:13.) »Skušnjavec« je v resnici Satan, ki je opisan kot »hudobni«. (Mat. 4:3) Vendar pa v Bibliji včasih piše, da Bog nekaj naredi, ko v resnici to samo dopusti. (Ruta 1:20, 21; Prop. 11:5) Zato so besede »ne vpelji nas v skušnjavo« prošnja, naj Jehova ne dopusti, da bi v skušnjavi popustili in ga ne bi ubogali. In navsezadnje ga z besedami, naj »nas reši hudobnega«, prosimo, naj ne dovoli, da bi nas Satan dobil v svojo pest. Lahko smo prepričani, da Bog »ne bo dovolil, da bi bili skušani bolj, kakor lahko prenese[mo]«. (Beri 1. Korinčanom 10:13.)

Prosite, iščite in trkajte

17., 18. Kaj pomeni spodbuda, naj prosimo, iščemo in trkamo?

17 Apostol Pavel je sovernike spodbujal: »Vztrajajte v molitvi.« (Rim. 12:12) Jezus je izrekel podobno misel z naslednjimi krepkimi besedami: »Prosite, in vam bo dano; iščite, in boste našli; trkajte, in se vam bo odprlo. Kajti vsak, ki prosi, prejme; in vsak, ki išče, najde; in vsakemu, ki trka, se odpre.« (Mat. 7:7, 8) Prav je, da prosimo za kar koli, kar je v skladu z Božjo voljo. Apostol Janez je napisal nekaj podobnega: »In glede Boga smo prepričani, da nas sliši v vsem, kar koli prosimo po njegovi volji.« (1. Jan. 5:14)

18 Jezus je s spodbudo, naj prosimo in iščemo, hotel povedati, da bi morali moliti goreče in nikoli odnehati. Poleg tega bi morali vztrajno »trka[ti]«, da bi prišli v Kraljestvo in uživali njegove blagoslove. Ali pa smo lahko zares prepričani, da bo Bog odgovoril na naše molitve? Seveda, če smo mu le zvesti, saj je Kristus rekel: »Vsak, ki prosi, prejme; in vsak, ki išče, najde; in vsakemu, ki trka, se odpre.« Mnoge izkušnje Jehovovih služabnikov dokazujejo, da Bog resnično posluša molitve. (Ps. 65:2)

19., 20. V katerem smislu je Jehova glede na Jezusove besede iz Mateja 7:9–11 kakor ljubeč oče?

19 Jezus je v nadaljevanju Boga primerjal z ljubečim očetom, ki daje svojim otrokom dobre  reči. Sedaj pa si zamisli, da si med tistimi, ki poslušajo govor na gori, in slišiš Jezusa reči: »Kdo med vami bi dal svojemu sinu kamen, če bi vas prosil za kruh? In kdo bi mu dal kačo, če bi vas prosil za ribo? Če torej vi, ki ste sicer hudobni, znate svojim otrokom dajati dobre darove, koliko bolj bo vaš Oče, ki je v nebesih, dajal dobre reči tem, ki ga prosijo!« (Mat. 7:9–11)

20 Čeprav je človeški oče zaradi podedovanega greha bolj ali manj »hudoben«, pa je svojemu otroku kljub temu že po naravi naklonjen. Ne bi ga hotel opehariti, temveč si mu prizadeva dajati »dobre darove«. Naš nebeški Oče ima do nas podobna očetovska čustva, zato nam daje »dobre reči«, kot je denimo sveti duh. (Luk. 11:13) Ta nas lahko okrepi, da Jehovu, viru »vsakega dobrega daru in vsakega popolnega darila«, služimo tako, kot mu je všeč. (Jak. 1:17)

Naj nam Jezusove besede še naprej koristijo

21., 22. Zakaj je govor na gori nekaj posebnega in kaj meniš o njegovi vsebini?

21 Nedvomno v vsej človeški zgodovini ni bilo govora, ki bi se lahko primerjal z Jezusovim govorom na gori. Ta je nekaj posebnega zaradi bogate duhovne vsebine in jasnosti. Kakor smo videli v tem sklopu člankov, vsebuje nasvete, ki nam lahko v življenju zelo koristijo. Že danes nam ga lahko izboljšajo, poleg tega pa nas tudi navdajo z upanjem na srečno prihodnost.

22 V teh člankih smo pregledali samo nekaj duhovnih draguljev iz Jezusovega govora na gori. Nič čudnega, da so bili tisti, ki so slišali ta govor, »osupl[i] nad [Jezusovim] načinom poučevanja«! (Mat. 7:28) Ko bodo naš um in srce napolnjevale te in druge neprecenljive misli Velikega učitelja Jezusa Kristusa, se bodo tudi v nas porajali podobni občutki.

Kako bi odgovoril?

• Kaj je Jezus rekel o hinavskih molitvah?

• Zakaj naj v molitvah ne bi ponavljali vedno istih fraz?

• Katere prošnje vsebuje Jezusova vzorčna molitev?

• Kako lahko v molitvi prosimo, iščemo in trkamo?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 15]

Jezus je obsodil hinavce, ki so molili samo zato, da bi jih videli in slišali drugi ljudje.

[Slika na strani 17]

Ali veš, zakaj naj bi molili za vsakdanji kruh?