Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Rast daje Bog!

Rast daje Bog!

 Rast daje Bog!

»Tako ni pomemben ne tisti, ki sadi, ne tisti, ki zaliva, temveč Bog, ki daje, da raste.« (1. KOR. 3:7)

1. V katerem smislu smo »Božji sodelavci«?

»BOŽJI SODELAVCI.« S to besedno zvezo je apostol Pavel opisal prednost, ki jo lahko ima vsak od nas. (Beri 1. Korinčanom 3:5–9.) V mislih je imel pridobivanje učencev. Primerjal ga je s sajenjem in z zalivanjem. Če želimo biti pri tem pomembnem delu uspešni, potrebujemo Jehovovo pomoč. Pavel nas opozarja, da je Bog tisti, »ki daje, da raste«.

2. Zakaj nam dejstvo, da je Bog tisti, »ki daje, da raste«, pomaga prav gledati na oznanjevanje?

2 To dejstvo nam pomaga, da lahko na oznanjevanje prav gledamo in da ostajamo ponižni. Morda marljivo oznanjujemo in poučujemo, toda navsezadnje vse zasluge za kakršno koli rast pripadajo Jehovu. Zakaj? Ker nihče od nas kljub najboljšemu trudu ne more popolnoma razumeti procesa rasti, kaj šele da bi ga lahko nadzoroval. Kralj Salomon se je dobro izrazil, ko je napisal: »Ne poznaš delovanja Boga, ki dela vse to.« (Prop. 11:5SSP)

3. V čem sta si podobna sejanje dobesednega semena in pridobivanje učencev?

3 Ali nam to, da ne moremo razumeti procesa rasti, jemlje veselje do oznanjevanja? Ne. Pravzaprav je zaradi tega to delo še bolj vznemirljivo in mikavno. Kralj Salomon je rekel: »Zjutraj sej seme svoje in zvečer ne daj počivati roki svoji; zakaj ne veš, katero bo raslo, ali to ali ono, in ako oboje hkratu zraste, tem bolje!« (Prop. 11:6) Prav zares, ko posejemo dobesedno seme, ne vemo, kje bo vzklilo, niti ne vemo, ali bo sploh vzklilo. Na to lahko vpliva veliko dejavnikov, nad katerimi nimamo nadzora. Nekaj podobnega velja za pridobivanje učencev. Jezus je opozoril na to dejstvo v dveh ponazoritvah, ki ju najdemo v 4. poglavju Markovega evangelija. Poglejmo, kaj se lahko iz njiju naučimo.

Vrste tal

4., 5. Na kratko povzemi Jezusovo ponazoritev o sejalcu, ki je sejal seme.

4 V Marku 4:1–9 najdemo Jezusov opis sejalca, ki seje seme. To seme pade na različna mesta. Jezus je rekel: »Poslušajte! Glejte! Sejalec je šel sejat. Ko je tako sejal, je nekaj semena padlo vzdolž poti, in prišle so ptice ter ga pozobale. Nekaj ga je padlo na skalnata tla, kjer seveda ni imelo veliko prsti, in ker je bila prst plitva, je seme v hipu vzklilo. Toda ko je vzšlo sonce, je rastlinice ožgalo, in ker niso imele korenin, so uvenele. Spet drugo seme je padlo med trnje, in trnje je zraslo ter ga zadušilo, tako da ni dalo nobenega sadu. Nekaj pa ga je padlo na dobro zemljo. Pognalo je in rastlo ter začelo prinašati sad. Eno je obrodilo trideseternega, drugo šestdeseternega in tretje stoternega.«

5 V biblijskih časih so seme običajno sejali ročno. Sejalec ga je nosil v svojem vrhnjem oblačilu, ki ga je zavihal navzgor, ali v torbi in ga raztresal daleč naokoli. V ponazoritvi sejalec ni namerno sejal tako, da bi seme padlo na različna tla, ampak je preprosto padlo, kamor je pač padlo.

6. Kako je Jezus pojasnil ponazoritev o sejalcu?

6 O pomenu te ponazoritve nam ni treba ugibati, saj jo je Jezus pojasnil v nadaljevanju.  V Marku 4:14–20 piše: »Sejalec seje besedo. Tisto vzdolž poti so torej ti, v katere je bila posejana beseda. Takoj, ko jo slišijo, pride Satan in pobere besedo, ki je bila posejana vanje. Podobno so tudi taki, ki so posejani na skalnata tla: takoj ko besedo slišijo, jo z veseljem sprejmejo. Vendar pa v sebi nimajo korenine in se obdržijo samo nekaj časa. Takoj ko zaradi besede nastane stiska ali preganjanje, odpadejo. Nekaj pa ga je posejanega med trnje. To so tisti, ki besedo slišijo, pa vanje prodrejo skrbi te stvarnosti, varljiva moč bogastva in želje po drugih stvareh ter besedo zadušijo, tako da neha rojevati sadove. Tisto pa, ki je bilo posejano na dobro zemljo, so tisti, ki besedo poslušajo in jo z naklonjenostjo sprejmejo ter rojevajo sad: trideseternega, šestdeseternega in stoternega.«

7. Kaj predstavlja seme in kaj različna tla?

7 Ali si opazil, da Jezus ni rekel, da je sejalec sejal različne vrste semena? Seme je bilo iste vrste, vendar je padlo na različno zemljo, zato tudi rezultat ni bil vedno enak. Prva zemlja je bila trda oziroma zbita, druga plitva, tretja porasla s trnjem, četrta pa je bila dobra in je bogato obrodila. (Luk. 8:8) Kaj pa je seme? To je sporočilo o Kraljestvu, napisano v Božji Besedi. (Mat. 13:19) Kaj predstavljajo različne vrste tal? Ljudi z različnim stanjem srca. (Beri Luka 8:12, 15.)

8. a) Koga predstavlja sejalec? b) Zakaj se ljudje na oznanjevanje Kraljestva različno odzivajo?

8 Koga predstavlja sejalec? Božje sodelavce, ki oznanjujejo dobro novico o Kraljestvu. Kakor Pavel in Apolo sadijo in zalivajo. Toda čeprav marljivo delajo, dosegajo različne rezultate. Zakaj? Ker imajo tisti, ki slišijo sporočilo, zelo različno stanje srca. Sejalec v ponazoritvi nima nobenega vpliva na rezultate. Kako zelo je to tolažilno, še posebej za tiste od naših zvestih bratov in sester, ki se že veliko let (nekateri celo desetletja) marljivo trudijo, vendar brez otipljivejših rezultatov! * Zakaj pa je to tako tolažilno?

9. Katero tolažilno resnico sta poudarila apostol Pavel in Jezus?

9 To, kako zvesto sejalec opravlja svoje delo, se ne vidi po rezultatih njegovega dela. Na to je meril Pavel, ko je rekel: »Vsak [bo]  dobil svojo nagrado, skladno s svojim prizadevanjem.« (1. Kor. 3:8) Sejalec bo nagrajen po svojem delu, in ne po rezultatih tega dela. To je poudaril tudi Jezus, ko so se njegovi učenci nekoč vrnili z oznanjevanja. Bili so navdušeni, ker so jim bili v Jezusovem imenu pokorni celo demoni. Naj je bilo to zanje še tako vznemirljivo, jim je Jezus rekel: »Ne veselite [se] tega, da so vam duhovi podrejeni, ampak se veselite tega, da so vaša imena zapisana v nebesih.« (Luk. 10:17–20) Če sejalec kljub svojemu trudu ne dosega opaznejših rezultatov, to še nujno ne pomeni, da ni bil toliko marljiv ali zvest kakor drugi. Rezultati so namreč precej odvisni od stanja srca poslušalcev. In navsezadnje je rast odvisna od Boga!

Odgovornost tistih, ki slišijo Besedo

10. Od česa je odvisno, ali bo nekdo, ki sliši besedo, podoben dobri zemlji ali ne?

10 Kako pa je s tistimi, ki slišijo besedo? Ali je že vnaprej določeno, kako se bodo odzvali? Ne. To, ali bodo podobni dobri zemlji ali ne, je odvisno od njih samih. Človeku se lahko stanje srca spremeni na boljše ali na slabše. (Rim. 6:17) Jezus je v ponazoritvi rekel, da k nekaterim »takoj, ko [. . .] slišijo« besedo, pride Satan in jim jo vzame. Vendar sploh ni treba, da se to zgodi. Vrstica iz Jakoba 4:7 spodbuja kristjane, naj se uprejo Hudiču, saj bo potem zbežal od njih. Spet za druge je Jezus dejal, da besedo sprva z veseljem sprejmejo, vendar nato odpadejo, ker »v sebi nimajo korenine«. Toda Biblija spodbuja Božje služabnike, naj si prizadevajo, da bodo »ukoreninjeni in utrjeni na temelju«, tako da bodo lahko »dojeli, kaj so širina, dolžina, višina in globina, ter spoznali Kristusovo ljubezen, ki presega spoznanje«. (Efež. 3:17–19; Kol. 2:6, 7)

11. Kako lahko človek prepreči, da bi skrbi in bogastvo v njem zadušili besedo?

11 Glede na Jezusov opis pa so med tistimi, ki slišijo besedo, tudi takšni, ki dopustijo, da vanje prodrejo »skrbi te stvarnosti« in »varljiva moč bogastva« ter besedo zadušijo. (1. Tim. 6:9, 10) Kako lahko to preprečijo? Apostol Pavel odgovarja: »V vašem življenju naj ne bo prostora za ljubezen do denarja, temveč bodite zadovoljni s tem, kar imate. On je namreč rekel: ‚Nikakor te ne bom pustil samega, nikakor te ne bom zapustil.‘« (Heb. 13:5)

12. Zakaj ljudje, ki so podobni dobri zemlji, obrodijo različno količino sadu?

12 Na koncu pa je Jezus omenil tudi ljudi, podobne dobri zemlji, ki »rojevajo sad: trideseternega, šestdeseternega in stoternega«. Čeprav imajo tisti, ki se pozitivno odzovejo na besedo, prav naravnano srce in pričnejo rojevati sad, lahko nekateri od njih pri razglašanju dobre novice storijo več, drugi pa manj, odvisno pač od njihovih okoliščin. Nekatere lahko pri tem omejujeta na primer visoka starost ali izčrpavajoča bolezen. (Primerjaj Marko 12:43, 44.) In zopet je tako, da ima sejalec na to zelo malo vpliva, če sploh kaj, vendar se veseli, ko vidi, da je Jehova dal, da je to, kar je posejal, zraslo. (Beri Psalm 126:5, 6.)

Sejalec, ki spi

13., 14. a) Na kratko povzemi Jezusovo ponazoritev o sejalcu. b) Koga v tej ponazoritvi predstavlja sejalec in kaj seme?

13 V Marku 4:26–29 najdemo še eno ponazoritev o sejalcu: »Tako je Božje kraljestvo podobno človeku, ki vrže seme na zemljo. Ponoči spi in podnevi vstaja, seme pa požene in visoko zraste, da še sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe postopoma rojeva sad: najprej steblo, nato klas in nazadnje zrelo zrno v klasu. Takoj ko je sad dovolj zrel,  pa zamahne s srpom, kajti prišel je čas žetve.«

14 Kdo je ta sejalec? Nekateri iz tako imenovanega krščanstva menijo, da je to sam Jezus. Toda kako bi lahko za Jezusa veljalo, da spi in ne ve, kako seme raste? On vendar dobro ve, kako poteka rast! Sejalec (enako kot v prejšnji ponazoritvi) predstavlja kraljestvene oznanjevalce, ki z gorečim oznanjevanjem sejejo kraljestveno seme. Seme, ki ga sejejo, je beseda, ki jo oznanjujejo. *

15., 16. Na katero resnico o dobesedni in duhovni rasti je Jezus opozoril v svoji ponazoritvi o sejalcu?

15 Jezus je rekel, da sejalec »ponoči spi in podnevi vstaja«. To ne pomeni, da sejalcu ni mar za to, kaj se dogaja s semenom. Jezusove besede zgolj opisujejo navado, ki je normalna za večino ljudi: da podnevi delajo, ponoči pa spijo. Jezus je tudi povedal, kaj se v tem daljšem časovnem obdobju dogaja. »Seme pa požene in visoko zraste,« je rekel in dodal, »da [sejalec] še sam ne ve kako.« Bistveno pri tem je, da rast poteka »sama od sebe«. *

16 Kaj je Jezus hotel povedati s to ponazoritvijo? Opazimo lahko, da je poudaril rast in to, da je postopna. »Zemlja sama od sebe postopoma rojeva sad: najprej steblo, nato klas in nazadnje zrelo zrno v klasu.« (Mar. 4:28) Rastlina raste postopoma in dosega različne stopnje zrelosti. Ni je mogoče prisiliti, da bi rasla, niti ni mogoče tega procesa pospešiti. Enako je z duhovno rastjo. Prav naravnan človek raste v duhovnosti postopoma, raste pa zato, ker Jehova dovoli, da resnica raste v njegovem srcu. (Apd. 13:48; Heb. 6:1)

17. Kdo vse se veseli, ko seme resnice rodi sad?

17 Kako sejalec sodeluje pri žetvi, »takoj ko je sad dovolj zrel«? Ko Jehova daje, da kraljestvena resnica raste v srcu novih učencev, jih ljubezen do njega sčasoma spodbudi, da mu posvetijo svoje življenje. Svojo posvetitev simbolizirajo s krstom v vodi. Bratje, ki zatem napredujejo do zrelosti, lahko postopoma sprejmejo vedno večje odgovornosti v  občini. Kraljestveni sad žanjejo tako sejalec, ki je prvi posejal seme, kot tudi drugi kraljestveni oznanjevalci, ki morda niso neposredno sodelovali pri sejanju semena, iz katerega je zrasel ta učenec. (Beri Janez 4:36–38.) Tako se »sejalec in žanjec veselita skupaj«.

Pouk za nas

18., 19. a) Kako te je okrepilo pregledovanje Jezusovih ponazoritev? b) Kaj bomo obravnavali v naslednjem članku?

18 Kaj smo se naučili iz pregledovanja teh dveh ponazoritev, napisanih v 4. poglavju Markovega evangelija? Jasno lahko vidimo, da nas še čaka delo – sejanje. Nikoli ne bi smeli dopustiti, da bi zaradi česa, kar je v resnici samo izgovor, ali zaradi ovir in problemov, do katerih bi utegnilo priti, nehali opravljati to delo. (Prop. 11:4) Poleg tega se zavedamo, kako čudovita prednost je biti Božji sodelavec. Duhovno rast daje Jehova, tako da blagoslavlja naš trud in trud tistih, ki slišijo sporočilo. Zavedamo se, da k duhovni rasti ne moremo nikogar prisiliti. Zato tudi ni treba, da postanemo malodušni ali da smo ob pogum, če je rast počasna ali če je ni. Kako tolažilno je vedeti, da se naš uspeh meri po naši zvestobi Jehovu in po tem, kako vdano opravljamo prednostno nalogo, ki nam jo je dal, namreč da oznanjujemo »dobro novico o kraljestvu [. . .] v pričevanje vsem narodom«! (Mat. 24:14)

19 Kaj nam je Jezus še razkril glede duhovne rasti novih učencev in napredovanja kraljestvenega dela? To lahko izvemo iz drugih ponazoritev, ki so zapisane v evangelijskih pripovedih. Nekatere od njih bomo pregledali v naslednjem članku.

[Podčrtne opombe]

^ odst. 8 Razmisli o tem, kar je doživel brat Georg Fjölnir Lindal, ki je oznanjeval na Islandiji. (Yearbook of Jehovah’s Witnesses za leto 2005, strani 210–11) Preglej tudi izkušnje zvestih služabnikov na Irskem, ki so vztrajali več let, četudi niso takoj videli rezultatov. (Yearbook of Jehovah’s Witnesses za leto 1988, strani 82–99)

^ odst. 14 V preteklosti je bilo v tej reviji pojasnjeno, da to seme predstavlja lastnosti, ki jih človek razvije glede na to, v kakšnem okolju živi. Vendar moramo omeniti, da se seme v tej Jezusovi ponazoritvi sčasoma ne spremeni v slabo seme ali gnil sad. Le raste do zrelosti. (Glej Stražni stolp, 1. oktober 1980, strani 26–28.)

^ odst. 15 Ta izraz lahko najdemo v Bibliji le še v Apostolskih delih 12:10, kjer piše, da so se železna vrata odprla kar »sama od sebe«.

Ali se spomniš?

• V čem sta si podobna sejanje dobesednega semena in oznanjevanje kraljestvenega sporočila?

• Po čem Jehova meri, ali kraljestveni oznanjevalec zvesto opravlja svoje delo?

• Na katero podobnost med dobesedno in duhovno rastjo je opozoril Jezus?

• Kako se »sejalec in žanjec veselita skupaj«?

[Preučevalna vprašanja]

[Sliki na strani 13]

Zakaj je Jezus primerjal oznanjevalca Božjega kraljestva s sejalcem?

[Sliki na strani 15]

Tisti, ki so podobni dobri zemlji, iz vsega srca sodelujejo pri oznanjevanju Kraljestva, kolikor jim to dopuščajo okoliščine

[Slike na strani 16]

Rast daje Bog