Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pri pridobivanju učencev posnemajmo najboljšega učitelja vseh časov

Pri pridobivanju učencev posnemajmo najboljšega učitelja vseh časov

 Pri pridobivanju učencev posnemajmo najboljšega učitelja vseh časov

»Pazite, kako poslušate.« (LUKA 8:18)

1., 2. Zakaj bi morali biti pozorni na to, kako je Jezus ravnal s tistimi, ki jim je oznanjeval?

JEZUS KRISTUS, ki je mojstrsko poučeval in pridobival učence, je svojim sledilcem naročil: »Pazite, kako poslušate.« (Luka 8:16–18) To načelo velja tudi za našo krščansko dejavnost. Če pazimo na duhovni pouk, bomo lahko v skladu z njim ravnali in bomo učinkoviti kraljestveni oznanjevalci. Danes res ne moremo slišati Jezusovega glasu, vendar lahko o tem, kar je Jezus rekel in storil, beremo v Svetem pismu. Kaj lahko v njem preberemo glede tega, kako je ravnal z ljudmi, ki jim je oznanjeval?

2 Jezus je bil izvrsten oznanjevalec dobre novice in izjemen učitelj Svetega pisma. (Luka 8:1; Janez 8:28) K pridobivanju učencev spada tako oznanjevanje kot poučevanje, toda nekaterim kristjanom, ki so pohvale vredni oznanjevalci, ni tako enostavno učinkovito poučevati. Medtem ko oznanjevanje predvsem pomeni razglašanje biblijskega sporočila, pa mora navadno tisti, ki želi druge poučevati o Jehovu in njegovih namenih, z ljudmi vzpostaviti prijateljski odnos. (Matej 28:19, 20) To mu lahko uspe, če posnema Jezusa Kristusa, Velikega učitelja, ki mu pri pridobivanju učencev ni bilo para. (Janez 13:13)

3. Kako lahko to, da posnemamo Jezusa, vpliva na naše pridobivanje učencev?

3 Če posnemamo Jezusove poučevalne metode, bomo lahko ravnali v skladu z navodilom apostola Pavla: »S tistimi, ki so zunaj, živite modro in kar najbolj izrabljajte svoj čas. Naj bo vaša beseda vedno prijetna, začinjena s soljo, da boste znali vsakemu odgovoriti, tako kakor je treba.« (Kološanom 4:5, 6) Za  to, da bi lahko pri pridobivanju učencev posnemali Jezusa, je resda potreben trud, toda če bomo tako ravnali, bomo lahko učinkoviti učitelji, saj se bomo naučili »vsakemu odgovoriti, tako kakor je treba«.

Jezus je ljudi spodbujal h govorjenju

4. Zakaj lahko rečemo, da je bil Jezus dober poslušalec?

4 Jezus je imel že od malih nog navado, da je ljudi poslušal in jih spodbujal, naj izrazijo svoje stališče. Ko je imel 12 let, sta ga starša denimo našla v templju sredi učiteljev, kjer je »poslušal in spraševal«. (Luka 2:46) V tempelj ni šel zato, da bi s svojim znanjem učitelje spravil v zadrego. Tja je šel zato, da bi poslušal, čeprav je učitelje obenem tudi spraševal. Bil je dober poslušalec, kar je verjetno prispevalo k temu, da si je pridobil naklonjenost pri Bogu in ljudeh. (Luka 2:52)

5., 6. Kako vemo, da je Jezus ljudem, ki jih je poučeval, tudi prisluhnil?

5 Potem ko se je Jezus krstil in bil maziljen za Mesija, je še naprej rad poslušal druge. Poučevanje ga ni tako zelo prevzelo, da bi pozabil na svoje poslušalce. Pogosto je umolknil, druge vprašal, kaj menijo, in prisluhnil njihovemu odgovoru. (Matej 16:13–15) Ko je denimo Marti umrl brat Lazar, ji je Jezus rekel: »Kdor živi ter veruje vame, ne bo nikoli umrl.« Nato jo je vprašal: »Ali veruješ v to?« Nedvomno jo je poslušal, ko mu je odgovorila: »Da, Gospod, verujem, da si ti Kristus, Božji Sin.« (Janez 11:26, 27) Kako toplo mu je moralo biti pri srcu, ko je slišal te besede, s katerimi je pokazala svojo vero!

6 Ko je Jezusa zapustilo precej njegovih učencev, je želel slišati, kako na stvari gledajo apostoli. Zato jih je vprašal: »Mar hočete tudi vi oditi?« Simon Peter mu je odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš ti, in mi verujemo ter smo spoznali, da si ti Božji Sveti.« (Janez 6:66–69) Kako zelo so ga morale te besede razveseliti! Nedvomno bomo tudi mi veseli, ko bomo na lastna ušesa slišali, kako naš biblijski učenec izraža svojo vero.

Jezus je spoštljivo poslušal

7. Zakaj je v Jezusa začelo verovati mnogo Samarijanov?

7 Jezus pa je učinkovito pridobival učence tudi zato, ker mu je bilo mar za ljudi in ker jih je spoštljivo poslušal. Nekoč, ko je bil pri Jakobovem studencu v Siharju, je denimo oznanjeval neki Samarijanki. Pri tem nikakor ni samo govoril, temveč je tudi poslušal. Iz tega, kar je slišal, je zaznal, da je Samarijanki čaščenje Boga pomembno, zato ji je rekel, da Bog išče takšne, ki ga bodo častili v duhu in resnici. Pokazal ji je, da jo spoštuje in mu je mar zanjo, ona pa je po tem pogovoru o njem pripovedovala drugim in ‚zaradi njenih besed je začelo vanj verovati mnogo Samarijanov‘. (Janez 4:5–29, 39–42)

8. Kako nam lahko to, da ljudje radi izražamo svoje mnenje, pomaga pričeti pogovor na oznanjevanju?

8 Ljudje navadno radi govorimo o svojih pogledih. Starodavni Atenčani so denimo radi izražali svoje mnenje in poslušali, ko je kdo povedal kaj novega. Zato je apostol Pavel lahko imel na atenskem Areopagu zelo učinkovit govor. (Apostolska dela 17:18–34) Ko na oznanjevanju pričnete pogovor s stanovalcem, bi mu lahko morda rekli: »Obiskal sem vas, ker me zanima vaše mnenje o [neki temi].« Človeku prisluhnimo, nato pa na njegov odgovor kaj pripomnimo oziroma mu postavimo še kakšno vprašanje. Zatem mu prijazno pokažimo, kaj o tem pravi Biblija.

Jezus je vedel, kaj reči

9. Kaj je storil Jezus, preden je Kleopu in njegovemu tovarišu ‚v celoti razodeval Pisma‘?

9 Jezusu ni nikoli zmanjkalo besed. Poleg tega da je bil dober poslušalec, je lahko poznal misli ljudi in je zato točno vedel, kaj reči.  (Matej 9:4; 12:22–30; Luka 9:46, 47) Poglejmo si primer. Kmalu zatem, ko je Jezus vstal od mrtvih, sta dva od njegovih učencev potovala peš iz Jeruzalema v Emavs. »Ko pa sta se tako pogovarjala in razpravljala,« beremo v evangelijski pripovedi, »je k njima pristopil sam Jezus in krenil z njima. Toda njunim očem ni bilo dano, da bi ga prepoznale. On pa ju je vprašal: ‚O čem se to pogovarjata med potjo?‘ Žalostnih obrazov sta se ustavila. Tisti, ki mu je bilo ime Kleopa, mu je odgovoril: ‚Ali živiš kot tujec sam v Jeruzalemu, da ne veš, kaj se je te dni dogajalo tam?‘ In Jezus ju je vprašal: ‚Kaj pa?‘« Veliki učitelj ju je poslušal, ko sta mu pojasnjevala, da je Jezus Nazarečan ljudi poučeval, delal čudeže, da so ga usmrtili in da so sedaj nekateri pričeli govoriti, da je vstal od mrtvih. Jezus je pustil, da sta Kleopa in njegov tovariš povedala do konca, kar sta mislila. Nato pa jima je razložil, kar sta še morala izvedeti, ‚v celoti [jima je] razodeval Pisma‘. (Luka 24:13–27, 32)

10. Kako bi lahko na oznanjevanju izvedeli, kaj verjame sogovornik?

10 Morda ne vemo nič o verovanju stanovalca. O tem bomo mogoče izvedeli kaj več, če mu bomo rekli, da nas zanima, kako gleda na molitev. Zatem bi ga lahko vprašali: »Ali po vašem mnenju kdo resnično posluša naše molitve?« Njegov odgovor nam bo marsikaj razkril o njegovem pogledu na to in o njegovem verskem prepričanju. Če je veren, ga bomo k nadaljnjemu pogovoru morda spodbudili z vprašanjem: »Kaj menite, ali Bog posluša vse molitve ali pa nekaterim tudi noče prisluhniti?« Po takšnih vprašanjih bo morda stekel sproščen pogovor. Ko bo primerno povedati kakšno svetopisemsko misel, bomo pazili, da bomo to storili taktno, tako da ne bomo napadli sogovornikovega prepričanja. Če bo v pogovoru z nami užival, se bo morda z veseljem strinjal s tem, da se vrnemo. Kaj pa lahko naredimo, če nas kdo vpraša kaj, na kar ne znamo odgovoriti? Zadevo lahko raziščemo in se vrnemo, da bi mu ‚blago in zelo spoštljivo [pojasnili] razlog našega upanja‘. (1. Petrovo 3:15)

Jezus je poučeval tiste, ki so bili tega vredni

11. Kako bomo lahko našli ljudi, ki so vredni tega, da jih poučujemo o Bibliji?

11 Popolni človek Jezus je bil zmožen prepoznati ljudi, ki so bili vredni tega, da jih je poučeval. Nam pa je lahko to, da najdemo ljudi, ki so »prav naravnani za dosego večnega življenja«, precejšen izziv. (Apostolska dela 13:48) Enako je bilo tudi apostolom, ki jim je Jezus naročil: »V katero koli mesto ali vas pa pridete, poiščite v njem tiste, ki so vredni.« (Matej 10:11) Kakor apostoli moramo tudi mi danes iskati ljudi, ki so pripravljeni poslušati svetopisemsko resnico in se jo učiti. Našli jih bomo, če bomo vsakogar pazljivo poslušali in bomo pozorni na to, kakšno je njegovo stališče.

12. Kako lahko nadalje pomagamo človeku, ki ga zanima biblijska resnica?

 12 Dobro je, da po pogovoru s človekom, ki je pokazal nekaj zanimanja za kraljestveno sporočilo, razmišljamo o tem, katere biblijske resnice mora še spoznati. Če si bomo to, kar smo o njem izvedeli, tudi zapisali, mu bomo lažje nadalje duhovno pomagali. Na ponovnih obiskih ga bomo morali pazljivo poslušati, saj bomo le tako izvedeli več o tem, kaj verjame in kakšno je njegovo stališče ter zakaj.

13. Kako bi lahko ugotovili, kako nekdo gleda na Biblijo?

13 Kako lahko spodbudimo ljudi, da bi nam povedali svoje mnenje o Božji Besedi? Ponekod so oznanjevalci učinkoviti z vprašanjem: »Kaj pravite, ali je Biblijo težko razumeti?« Iz odgovora lahko pogosto izvedo, kakšen pogled ima posameznik na duhovne reči. Ali pa preberejo kak svetopisemski stavek in vprašajo: »Kaj menite o teh besedah?« Podobno kakor Jezus lahko s primernimi vprašanji na oznanjevanju veliko dosežemo. Vendar moramo pri tem tudi paziti na določene stvari.

Jezus je učinkovito postavljal vprašanja

14. Kako se lahko zanimamo za gledišče ljudi, ne da bi jih zasliševali?

14 Kadar se zanimamo za gledišče drugih, pazimo, da se ne bodo počutili nelagodno. Posnemajmo Jezusa. Drugih ni netaktno zasliševal, temveč jih je s svojimi vprašanji spodbujal k razmišljanju. Poleg tega je bil prijazen poslušalec, ob katerem so se lahko iskreni ljudje sprostili, on pa jih je poživil. (Matej 11:28) Vsakršni ljudje so čutili, da mu lahko brez zadržkov zaupajo svoje skrbi. (Marko 1:40; 5:35, 36; 10:13, 17, 46, 47) Če želimo, da bi bili ljudje ob nas sproščeni in bi nam brez zadržkov povedali, kaj si mislijo o Bibliji in njenih naukih, jih ne smemo zasliševati.

15., 16. Kako lahko ljudi pritegnemo v pogovor o verskih stvareh?

15 Sogovornika pa k pogovoru ne spodbujamo samo z učinkovitim postavljanjem vprašanj, temveč tudi tako, da mu povemo kaj zanimivega, nato pa prisluhnemo, ko se na to odzove. Jezus je denimo rekel Nikodemu: »Kdor se ne rodi ponovno, ne more videti Božjega kraljestva.« (Janez 3:3) S temi besedami je pri Nikodemu vzbudil tolikšno radovednost, da ta ni mogel, da se ne bi odzval. Nato pa je Jezusu prisluhnil. (Janez 3:4–20) Morda lahko tudi mi druge podobno pritegnemo v pogovor.

16 Danes se po nekaterih delih sveta, kot so Afrika, Vzhodna Evropa in Latinska Amerika, radi pogovarjajo o pojavu mnogih novih religij. Na takšnih področjih lahko oznanjevalci pogosto pričnejo pogovor takole: »To, da je danes toliko religij, po mojem mnenju ni najboljše. Vendar upam, da bo kmalu prišel čas, ko bodo vsi narodi enotno častili pravega Boga. Ali bi si tega želeli tudi vi?« Če bomo ljudem povedali kaj presenetljivega v zvezi z našim upanjem, jih bomo morda spodbudili, da bodo povedali svoje mišljenje. Upoštevajmo tudi, da je lažje odgovoriti na vprašanja, na katera sta mogoča samo dva odgovora. (Matej 17:25) Ko stanovalec odgovori, mu lahko pokažemo svetopisemski stavek ali dva, iz katerih lahko razbere odgovor. (Izaija 11:9; Zefanija 3:9) Če bomo sogovornika pozorno poslušali in opazovali, kako se odziva, se bomo lahko odločili, o čem se bomo z njim pogovarjali naslednjič.

Jezus je poslušal tudi otroke

17. Kako vemo, da se je Jezus zanimal za otroke?

17 Jezus se ni zanimal le za odrasle, temveč tudi za otroke. Vedel je, kako se otroci igrajo in pogovarjajo. Včasih jih je povabil, naj pridejo k njemu. (Luka 7:31, 32; 18:15–17) V  množicah, ki so ga prihajale poslušat, je bilo mnogo otrok. Ko so nekoč dečki glasno vzklikali v hvalo Mesiju, je Jezus to opazil in drugim razložil, da je bilo v Svetem pismu to vnaprej napovedano. (Matej 14:21; 15:38; 21:15, 16) Danes so mnogi otroci na dobri poti, da postanejo Jezusovi učenci. Kako bi jim lahko pomagali?

18., 19. Kako lahko duhovno pomagate svojemu otroku?

18 Če želite svojemu otroku duhovno pomagati, ga morate poslušati. Pozorni morate biti na njegovo razmišljanje in prepoznati, kdaj to ni v skladu z Jehovovim. Ne glede na to, kar vaš otrok morda reče, je modro, da mu najprej rečete kaj pozitivnega in mu zatem z ustreznimi svetopisemskimi stavki pomagate spoznati, kako na stvari gleda Jehova.

19 V pogovoru z otrokom so vam nedvomno v pomoč tudi vprašanja. Toda otroci ne marajo zasliševanja nič bolj kakor odrasli. Zakaj mu ne bi, namesto da mu postavite kopico zapletenih vprašanj, raje na kratko povedali kaj o sebi? Mogoče mu lahko poveste, kako ste glede tega, o čemer se pogovarjata, razmišljali v preteklosti in zakaj. Zatem bi ga lahko vprašali: »Ali tudi ti tako razmišljaš?« Morda se vam bo ob njegovem odgovoru pojavila priložnost za to, da se boste lahko z njim pogovarjali na temelju Svetega pisma, kar mu bo koristilo in ga spodbudilo.

Pri pridobivanju učencev posnemajmo najboljšega učitelja

20., 21. Zakaj bi morali pri delu pridobivanja učencev znati dobro poslušati?

20 Bodisi da skušamo pomagati svojemu otroku bodisi komu drugemu, je bistveno, da dobro poslušamo. To je resnično izraz ljubezni. S tem da sogovornika poslušamo, kažemo ponižnost, ljubečo obzirnost in spoštovanje. To seveda pomeni, da smo pozorni na to, kaj sogovornik govori in kako.

21 Kadar sodelujemo pri oznanjevanju, stanovalce pazljivo poslušajmo. Če jim bomo pozorno prisluhnili, bomo lažje ugotovili, katere biblijske resnice jih bodo še posebej pritegnile. Nato pa jim skušajmo pomagati tako, da posnemamo Jezusove metode poučevanja. Če bomo tako ravnali, bomo nagrajeni z radostjo in zadovoljstvom, saj bomo pri pridobivanju učencev posnemali najboljšega učitelja vseh časov.

Kako bi odgovorili?

• Kako je Jezus druge spodbujal, naj izrazijo svoje mišljenje?

• Zakaj je Jezus tiste, ki jih je učil, tudi poslušal?

• Kako lahko ljudem na oznanjevanju učinkovito postavljamo vprašanja?

• Kako lahko duhovno pomagamo otrokom?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 28]

Pri oznanjevanju ljudi zares poslušajmo

[Slika na strani 30]

Kadar duhovno pomagamo otrokom, s tem posnemamo Jezusa