Ali na druge delujete osvežujoče?

NA JUŽNEM koncu gorovja Antilibanon leži gora Hermon s svojim veličastnim vrhom, ki se dviga 2814 metrov nad morjem. Večino leta je vrh pokrit s snegom, zaradi česar se vlaga v toplem zraku, ki ponoči potuje čezenj, kondenzira in nastane rosa. Ta pa nato pade na jelke in sadna drevesa na nižjih pobočjih ter na vinograde v okoliškem nižavju. V starem Izraelu je bila med dolgim sušnim obdobjem takšna osvežujoča rosa glavni vir vlage za rastline.

V enem od psalmov, ki so navdihnjeni od Boga, je osvežujoča enotnost med Jehovovimi častilci primerjana z ‚roso hermonsko, ki pada na gore sionske‘. (Psalm 133:1, 3) Podobno kakor gora Hermon oskrbuje rastlinje z osvežujočo roso, lahko mi osvežimo ljudi, s katerimi pridemo v stik. Kako lahko to storimo?

Posnemajmo Jezusov zgled

Jezus Kristus je močno vplival na druge ljudi. Že bežno srečanje z njim je lahko bilo zelo osvežujoče. Evangelist Marko denimo poroča: »[Jezus] je jemal otroke v naročje ter jih začel blagoslavljati, tako da je nanje polagal roke.« (Marko 10:16) Kako osvežujoče je to moralo biti za otroke!

Jezus je zadnjo noč svojega človeškega življenja na zemlji svojim učencem umil noge. S tem ponižnim dejanjem se je gotovo dotaknil njihovega srca. Nato jim je rekel: »Dal sem vam [. . .] zgled, da bi tudi vi delali tako, kakor sem jaz storil vam.« (Janez 13:1–17) Da, tudi oni so morali biti ponižni. Čeprav apostoli niso takoj doumeli pomena teh njegovih besed in so se kasneje iste noči pričeli prepirati o tem, kdo od njih naj bi bil največji, se Jezus ni razjezil. Ravno nasprotno, z njimi se je o tem potrpežljivo pogovoril. (Luka 22:24–27) Celo »ko so [Jezusa] zmerjali, ni vračal z zmerjanjem«. Pravzaprav takrat, »ko je trpel, ni grozil, temveč se je izročal tistemu, ki sodi pravično«. To, kako je Jezus na druge deloval osvežujoče, je vredno posnemanja. (1. Petrovo 2:21, 23)

Jezus je dejal: »Nadenite si moj jarem ter se učite od mene, ker sem blage narave in ponižnega srca, in našli boste poživitev svojim dušam.« (Matej 11:29) Zamislite si, da vas poučuje Jezus osebno. Potem ko so ga ljudje v njegovem domačem kraju slišali poučevati v sinagogi, so bili osupli in so dejali: »Odkod temu človeku ta modrost in ta mogočna dela?« (Matej 13:54) Če beremo o Jezusovem življenju in službi, se lahko veliko naučimo o tem, kako lahko druge osvežimo. Razmislimo sedaj o izjemnem zgledu, ki nam ga je dal Jezus s tem, da je govoril spodbudno in bil pripravljen pomagati.

Vedno govorimo spodbudno

Hišo je veliko lažje podreti, kakor pa zgraditi novo. Isto načelo o podiranju in izgrajevanju velja za naše govorjenje. Kot nepopolni ljudje imamo vsi napake in slabosti. Kralj Salomon je dejal: »Na zemlji ni pravičnega človeka, ki dela dobro in ne greši.« (Propovednik 7:20) Najti napake pri drugem človeku in ga prizadeti s pikrimi besedami, ni  težko. (Psalm 64:2–4) Po drugi strani pa se moramo za to, da bi govorili spodbudno, potruditi.

Jezus je s svojim jezikom ljudi izgrajeval. Z oznanjevanjem dobre novice o Kraljestvu jih je duhovno osvežil. (Luka 8:1) Osvežil je tudi tiste, ki so postali njegovi učenci. To je storil tako, da jim je razodel svojega nebeškega Očeta. (Matej 11:25–27) Nič čudnega, da je ljudi kar vleklo k Jezusu!

Nasprotno pa pismarjem in farizejem ni bilo mar za potrebe drugih. »Radi imajo najvidnejša mesta pri večerjah, prve sedeže v sinagogah,« je dejal Jezus. (Matej 23:6) Pravzaprav so na preproste ljudi gledali z zaničevanjem in govorili: »Ta množica, ki ne pozna Postave, je prekleto ljudstvo.« (Janez 7:49) Takšno stališče gotovo ni bilo prav nič osvežujoče!

S tem, kar govorimo, pogosto kažemo, kakšni smo znotraj in kako gledamo na druge. Jezus je dejal: »Dobri človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudobni človek pa prinaša iz hudobnega zaklada hudo. Njegova usta namreč govore, česar je srce prepolno.« (Luka 6:45) Kaj lahko torej storimo, da bomo s svojim govorjenjem druge zagotovo osvežili?

Kot prvo lahko počakamo in razmislimo, preden spregovorimo. V Pregovorih 15:28 piše: »Pravičnega srce premišlja, kaj naj govori.« Za takšen razmislek si ni treba vzeti veliko časa. Z malo vnaprejšnjega premisleka lahko običajno ugotovimo, kako bomo na druge vplivali s tem, kar rečemo. Lahko se vprašamo: »Ali je to, kar bom povedal, ljubeče? Ali je resnica ali pa so to zgolj govorice? Ali je to ‚beseda ob pravem času‘? Ali bom ljudi, s katerimi se pogovarjam, osvežil in spodbudil?« (Pregovori 15:23) Če sklenemo, da misel ni spodbudna ali času primerna, se obvladajmo in je ne izrecimo. Zakaj pa je ne bi skušali nadomestiti s kakšno drugo spodbudnejšo in primernejšo mislijo? Nepremišljene besede so kakor »meč, ki prebada«, medtem ko so spodbudne kakor »zdravilo«. (Pregovori 12:18)

Kot drugo se lahko osredinimo na lastnosti naših sočastilcev, zaradi katerih so v Jehovovih očeh dragoceni. Jezus je dejal: »Nihče ne more priti k meni, če ga ne vleče Oče, ki me je poslal.« (Janez 6:44) Jehova vidi pozitivne lastnosti v vsakem od svojih zvestih služabnikov – celo v tistem, za katerega morda menimo, da z njim ni lahko shajati. Če si pri bratih in sestrah prizadevamo najti dobre lastnosti, bomo imeli razlog, da bomo o teh naših sočastilcih govorili pozitivno.

Pomagajmo drugim

Jezus je popolnoma razumel, kako mučno je bilo življenje zatiranih. Zares, »ko je videl množice ljudi, so se mu zasmilili, ker so bili izmučeni in razkropljeni kakor ovce brez pastirja«.  (Matej 9:36) Toda Jezus njihovega pomilovanja vrednega stanja ni le opazil, zanje je tudi nekaj storil. Takšne ljudi je povabil: »Pridite k meni vsi, ki trdo delate in ste obremenjeni, in jaz vas bom poživil.« Poleg tega jim je zagotovil: »Moj jarem je prijeten in moje breme lahko.« (Matej 11:28, 30)

Danes živimo v ‚kritičnih časih, v katerih je težko živeti‘. (2. Timoteju 3:1) Mnogi ljudje so obremenjeni s ‚skrbmi te stvarnosti‘. (Matej 13:22) Drugi so pod pritiskom zaradi težavnih osebnih okoliščin. (1. Tesaloničanom 5:14) Kako lahko osvežimo tiste, ki osvežitev potrebujejo? Podobno kakor Kristus jim lahko pomagamo nositi njihova bremena.

Nekateri ljudje se razbremenijo tako, da o svojih težavah spregovorijo. Ali si vzamemo čas in skrbno prisluhnemo potrtim posameznikom, če nas prosijo za pomoč? Da bi lahko bili poslušalci, ki se znajo vživeti v čustva drugega, potrebujemo samodisciplino. Med drugim jo kažemo tako, da človeka pozorno poslušamo in ne pričnemo takoj razmišljati, kako bi mu odgovorili oziroma kako bi njegovo težavo rešili. Če ga pozorno poslušamo, gledamo v oči in smo nasmejani, kadar je to primerno, kažemo, da se zanj zanimamo.

V krščanski občini je veliko priložnosti, ob katerih lahko sočastilce spodbujamo. Ko denimo obiskujemo shode v kraljestveni dvorani, smo lahko pozorni na tiste, ki trpijo zaradi zdravstvenih težav. Včasih si je za to, da bi jih s spodbudnimi besedami okrepili, treba vzeti le nekaj minut pred shodom ali po njem. Razmišljamo pa lahko tudi o tistih iz naše skupine za občinsko preučevanje knjige, ki na preučevanju manjkajo. Morda jih lahko pokličemo po telefonu in se pozanimamo, ali jim gre dobro, oziroma jim ponudimo pomoč. (Filipljanom 2:4)

Starešine imajo v krščanski občini veliko odgovornost. Razbremenimo jih lahko tako, da z njimi sodelujemo in ponižno sprejmemo ter opravimo vsako nalogo, ki nam jo zaupajo. Božja Beseda nas spodbuja: »Ubogajte tiste, ki med vami vodijo, in se jim podrejajte, ker bedijo nad vašimi dušami kot taki, ki bodo dajali odgovor. Tako bodo to delali z veseljem, ne pa z zdihovanjem, ker bi vam to bilo v škodo.« (Hebrejcem 13:17) Če smo pripravljeni sodelovati, lahko osvežimo tiste, »ki dobro predsedujejo«. (1. Timoteju 5:17)

Bogati v spodbudnem govorjenju in dobrih delih

Osvežujoča rosa nastane iz tisočerih majhnih vodnih kapljic, za katere se zdi, da nežno padajo od nikoder. Tudi mi drugih verjetno ne bomo osvežili le z enim plemenitim dejanjem, temveč z mnogimi deli, s katerimi bomo ves čas kazali krščanske lastnosti.

»V bratoljubju bodite srčno naklonjeni drug drugemu,« je napisal apostol Pavel. »V medsebojnem izkazovanju časti prednjačite.« (Rimljanom 12:10) Upoštevajmo ta Pavlov nasvet ter z besedami in dejanji druge resnično osvežujmo.

[Sliki na strani 16]

Rosa z gore Hermon je osvežujoč vir vlage za rastline

[Slika na strani 17]

Poslušalec, ki se zna vživeti v čustva, druge osveži