Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

»Izredno darilo« poljskemu ljudstvu

»Izredno darilo« poljskemu ljudstvu

 »Izredno darilo« poljskemu ljudstvu

GROF Albert Hohenzollern je 6. julija 1525 razglasil protestantizem za državno religijo. Tako je vojvodska Prusija, takrat fevdalno področje poljskega kraljestva, postala prva država v Evropi, ki je uradno sprejela nauke Martina Lutra.

Albert je hotel Königsberg – prestolnico Vzhodne Prusije – narediti za protestantsko kulturno središče. V mestu je ustanovil univerzo in podpiral tiskanje protestantskih knjig v nekaterih jezikih. Leta 1544 je tudi odredil, da naj bi Poljakom, ki so bivali v njegovi deželi, dele Svetega pisma brali v njihovem jeziku. Toda takrat še ni bilo nobenega prevoda Biblije v poljščini.

Prevod v vsakdanjem jeziku

Albert je v želji, da bi odpravil to pomanjkljivost, pričel iskati nekoga, ki bi bil zmožen pripraviti poljski prevod Krščanskih grških spisov. Okoli leta 1550 je tako najel pisatelja, knjigotržca in tiskarja Jana Seklucjana. Seklucjan je diplomiral na univerzi v Leipzigu, znan pa je bil po tem, da je širil protestantske nauke in tako vznemirjal katoliško cerkev. Pravzaprav se je že enkrat prej umaknil v Königsberg, da bi ubežal sojenju zaradi širjenja svojega verskega prepričanja.

Jan Seklucjan je bil navdušen nad tem, da bo pripravil poljski prevod Svetega pisma. Samo leto zatem, ko je dobil to nalogo, so s tiskarskih strojev prišli prvi izvodi Matejevega evangelija. Ta izdaja je vsebovala podrobne komentarje in koristne obrobne opombe, kako bi bilo mogoče še drugače prevesti posamezne odlomke. Kmalu zatem je Seklucjan nadzoroval tiskanje izdaje, ki je vsebovala vse štiri evangelije. V samo treh letih je natisnil celotne Krščanske grške spise.

Da bi bil prevod zares natančen, je prevajalec uporabil grško besedilo. Poleg tega pa je v predgovoru k izdaji iz leta 1551 pisalo, da se je opiral še na latinski prevod in »prevode v nekatere druge jezike«. Stanisław Rospond, avtor knjige Studia nad językiem polskim XVI wieku, je dejal, da je ta prevod napisan v »prijetnem in tekočem pripovednem  slogu«. Prevajalca ni omejeval »knjižni jezik«, navaja Rospond. Namesto tega si je prizadeval, da bi uporabil poljske besede, ki so bile »blizu vsakdanjemu izražanju«.

Čeprav je Seklucjan nadzoroval ta projekt, pa dokazi pričajo, da on ni bil prevajalec. Kdo pa je potemtakem bil učenjak, ki je prevajal? Stanisław Murzynowski, ki je bil šele v svojih zgodnjih 20-ih letih, ko ga je Seklucjan najel za to zahtevno nalogo.

Murzynowski se je rodil v neki vasici, toda ko je bil dovolj star, ga je oče poslal v Königsberg študirat grščino in hebrejščino. Nato se je vpisal na univerzo v Wittenbergu, v Nemčiji, kjer je verjetno srečal Martina Lutra. Mladi študent je poslušal predavanja Philippa Melanchthona, in ta mu je nedvomno pomagal izpopolniti tako grščino kot hebrejščino. Potem ko je Murzynowski svoj študij nadaljeval še v Italiji, se je vrnil v Königsberg in svoje usluge ponudil grofu Albertu.

»Murzynowski je delal marljivo in učinkovito,« piše Maria Kossowska v svoji knjigi Biblia w języku polskim, »vendar pozornosti ni pritegnil nase, ni težil k pomembnemu položaju, niti ni zahteval, da se njegovo ime vpiše na naslovnico prevoda.« Zares, ta mladi mož je glede svojih sposobnosti napisal: »Ne vem, ali pišem slabše po latinsko ali po poljsko.« Kljub dvomom, ki jih je imel o sebi, je imel ravno on največ zaslug za to, da je poljsko ljudstvo dobilo Božjo Besedo v svojem jeziku. Njegov sodelavec, Seklucjan, je prevod, ki sta ga pripravila, imenoval »izredno darilo« poljskemu ljudstvu.

Eno največjih daril

Temu prvemu prevodu Biblije v poljščino so sledili še mnogi drugi. Leta 1994 so izšli Krščanski grški spisi – prevod novi svet, leta 1997 pa celotno Sveto pismo – prevod novi svet v poljščini. Prevajalci, ki niso želeli pritegniti pozornosti nase, so si prizadevali Božjo Besedo prevesti ne le točno, ampak tudi tako, da bo blizu vsakdanjemu govoru danes, in ne tistemu iz 16. stoletja.

Biblija je danes v celoti ali deloma na voljo v kakšnih 2400 jezikih. Če si lahko priskrbite točen prevod Božje Besede v svojem maternem jeziku, je to eno največjih daril, kar ste jih lahko prejeli – darilo, ki ga je vam v vodstvo dal Bog Jehova. (2. Timoteju 3:15–17)

[Slika na strani 20]

Spominski kamen Stanisławu Murzynowskemu, ki je v poljščino prevedel Novo zavezo

[Slika na strani 21]

Tretje poglavje Matejevega evangelija, ki ga je prevedel Stanisław Murzynowski

[Vir slike]

Dzięki uprzejmości Towarzystwa Naukowego Płockiego