Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zmaga na Evropskem sodišču za človekove pravice

Zmaga na Evropskem sodišču za človekove pravice

Zmaga na Evropskem sodišču za človekove pravice

ENAJSTEGA januarja 2007 je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu (Francija) izreklo soglasno odločitev v prid Jehovovih prič v Rusiji, ki so vložili tožbo proti Ruski federaciji. Z odločitvijo so podprli svobodo veroizpovedi Jehovovih prič in njihovo pravico do nepristranskega zaslišanja. Poglejmo si, kaj je vodilo do tega sodnega primera.

Občino Jehovovih prič v ruskem mestu Čeljabinsk sestavljajo večinoma gluhi oziroma naglušni posamezniki. Shajali so se v objektu, ki jim ga je dala v najem neka poklicna šola. V nedeljo, 16. aprila 2000, je njihov shod zmotila predsednica oziroma komisarka regionalne komisije za človekove pravice skupaj z višjima policistoma ter moškim v civilu. Zaradi predsodkov, še posebej komisarkinih, je bil shod prekinjen na temelju lažnih obtožb, da se zbirajo nezakonito. Nato so 1. maja 2000 Pričam odpovedali najem tega prostora.

Jehovove priče so se s pomočjo tožilca v Čeljabinsku pritožili nad ravnanjem komisarke in policistov, vendar brez uspeha. Civilno tožbo so najprej vložili na okrožno sodišče, nato pa še na regionalno sodišče, saj ruska ustava in Konvencija za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin zagotavljata svobodo veroizpovedi in svobodo druženja. Poleg tega je vrhovno sodišče že 30. julija 1999 v nekem drugem primeru odločilo, da »po ruskem zakonu o svobodi vesti in o verskih združenjih izraz ‚neovirano‘ pomeni, da za verske obrede na [temu namenjenih] krajih ni potrebno dovoljenje oziroma predhodno soglasje sekularnih oblasti«. (Oklepaji njihovi.) Toda na okrožnem in regionalnem sodišču so pritožbo kljub temu precedensu zavrnili.

Sedemnajstega decembra 2001 so Priče predložili primer Evropskemu sodišču za človekove pravice. Sodna obravnava je bila 9. septembra 2004. V nadaljevanju navajamo nekaj odlomkov iz končne razsodbe sodišča.

»Sodišče ugotavlja, da je bila 16. aprila 2000, ko so državni uradniki povzročili, da se je verski shod predčasno končal, kršena svoboda veroizpovedi vlagateljev pritožbe.«

»Povsem očitno je, da za prekinitev verskega shoda, ki je potekal v prostoru, zakonito najetem za ta namen, ni bilo nobene pravne podlage.«

»[Sodišče] ugotavlja, da glede na sodno prakso ruskega vrhovnega sodišča za verske shode ni potrebna predhodna odobritev oblasti oziroma da oblasti o tovrstnih dogodkih ni treba obvestiti.«

»Zato je prekinitev verskega shoda 16. aprila 2000, za kar je bila odgovorna komisarka s pomočniki, pomenila kršitev 9. člena Konvencije [o svobodi veroizpovedi].«

»Sodišče ugotavlja, da domači sodišči nista izpolnili svoje dolžnosti [. . .], nista namreč uspeli dokazati, da sta bili vpleteni strani pošteno in nepristransko zaslišani. To je [. . .] bila kršitev 6. člena Konvencije [o pravici do nepristranskega zaslišanja].«

Jehovove priče so hvaležni svojemu Bogu, da jim je na Evropskem sodišču za človekove pravice naklonil zmago. (Psalm 98:1) Koliko bo ta odločitev vplivala na prihodnost? Joseph K. Grieboski, predsednik Inštituta za religijo in javno moralo, je glede tega rekel: »To je še ena od izjemno pomembnih sodnih odločitev v zvezi z versko svobodo po vsej Evropi, saj bo vplivala na verske pravice v vseh državah, ki so pod pristojnostjo Evropskega sodišča za človekove pravice.«