Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zakaj bo trpljenja kmalu konec

Zakaj bo trpljenja kmalu konec

 Zakaj bo trpljenja kmalu konec

»On je Skala, njegovo delo je popolno.« (5. MOJZESOVA 32:4)

1., 2. a) Zakaj se veselite upanja, da boste živeli večno? b) Kaj mnoge odvrača od tega, da bi verjeli v Boga, ki obljublja čudovito prihodnost?

ALI uživate v tem, da si v mislih slikate življenje v raju? Morda se vidite, kako raziskujete naš čudoviti planet in spoznavate skorajda neskončno množico različnih živih bitij. Mogoče razmišljate o tem, kolikšno zadovoljstvo boste občutili, ko boste skupaj z drugimi skrbeli za zemljo in jo pomagali spreminjati v en sam park. Ali pa morda premišljujete, kakšne spretnosti bi si lahko pridobili na področju umetnosti, arhitekture, glasbe ali pri čem drugem, za kar v današnjem hitrem tempu življenja ne morete najti časa. Kakor koli že, zelo vam je pri srcu upanje na ‚pravo življenje‘, kot Biblija poimenuje življenje, ki nam ga je Jehova prvotno namenil s ciljem, da bi v njem večno uživali. (1. Timoteju 6:19)

2 Ali nam ni to, da o tem biblijskem upanju lahko govorimo drugim, v veselje in dragoceno prednost? Vendar mnogi takšno upanje zavračajo, češ da je iluzija, nestvarno sanjarjenje lahkovernih ljudi. Morda jim je celo težko verjeti v Boga, ki obljublja večno življenje v raju. Zakaj? Nekatere ovira to, kar je pogosto poimenovano vprašanje zla. Če Bog res obstaja in je vsemogočen in ljubeč, potem se to po njihovem mnenju nikakor ne sklada s tem, da je na svetu toliko zla in trpljenja. Trdijo, da Bog, ki dovoljuje zlo, ne more obstajati, če pa vendarle obstaja, potem ni vsemogočen ali pa mu ni mar za nas. Nekaterim takšno sklepanje zveni logično. Satan je ljudem vsekakor spretno zaslepil um. (2. Korinčanom 4:4)

3. Na katero težko vprašanje lahko ljudem pomagamo najti odgovor in zakaj imamo edinstveno priložnost za to?

3 Jehovove priče imamo edinstveno priložnost, da lahko pomagamo ljudem, ki sta jih zavedla Satan in modrost tega sveta. (1. Korinčanom 1:20; 3:19) Razumemo, zakaj mnogi ne verjamejo biblijskim obljubam. Enostavno ne poznajo Jehova. Mogoče ne poznajo njegovega imena oziroma ne vedo, kaj to ime pomeni. Poleg tega najbrž ne vedo veliko, če sploh kaj, o Božjih lastnostih ali o številnih dogodkih iz  preteklosti, ki dokazujejo, da Bog vedno izpolni svoje obljube. Ker vse to vemo, smo v veliki prednosti. Tu in tam je dobro, da razmislimo, kako bi lahko pomagali ljudem, ki so »otemnjeni v umu«, da najdejo odgovor na eno najtežjih vprašanj, ki si jih človek lahko zastavi: »Zakaj Bog dopušča zlo in trpljenje?« (Efežanom 4:18) Najprej bomo pregledali, kako bi se lahko tega vprašanja kar najbolj učinkovito lotili. Nato pa bomo razpravljali o tem, kako se v Jehovovem odzivu na zlo kažejo Njegove lastnosti.

Kako naj bi se tega vprašanja lotili

4., 5. Kaj je morda treba najprej storiti, kadar nas kdo vpraša, zakaj Bog dopušča trpljenje? Pojasnite.

4 Kaj odgovorimo človeku, ki nas vpraša, zakaj Bog dopušča trpljenje? Morda nas mika, da bi mu nemudoma pričeli podrobno pojasnjevati, kaj se je zgodilo v edenskem vrtu. Včasih je to lahko primerno. Vendar je dobro, da smo pri tem previdni. Nekateri ljudje najprej potrebujejo ustrezen temelj. (Pregovori 25:11; Kološanom 4:6) Premislimo sedaj na kratko o treh svetopisemskih točkah, ki jih bomo morda upoštevali, preden bomo ljudem pričeli odgovarjati na to vprašanje.

5 Prvič, če človeka to, da je v svetu toliko zla, zelo vznemirja, potem je najbrž postal njegova žrtev on sam ali pa kdo od njegovih ljubljenih. Če je tako, je morda dobro, da na začetku pokažete iskreno sočutje. Apostol Pavel je kristjanom svetoval: »Jokajte s tistimi, ki jokajo.« (Rimljanom 12:15) Če se bomo vživeli v njegove občutke oziroma mu pokazali, da ‚čutimo z njim‘, ga bo to morda ganilo. (1. Petrovo 3:8) Če čuti, da nam je mar zanj, je bolj verjetno, da bo prisluhnil temu, kar mu želimo povedati.

6., 7. Zakaj lahko upravičeno pohvalimo iskrenega posameznika, ker postavlja vprašanja o globokih biblijskih temah, ki ga begajo?

6 Drugič, iskrenega posameznika lahko pohvalimo, da nam je postavil to vprašanje. Nekateri menijo, da pokažejo nevero in nespoštovanje do Boga, če jih mučijo takšna vprašanja. Na tako mišljenje so jih lahko navedli celo duhovniki. Vendar sploh ni nujno, da gre pri tem res za nevero ali nespoštovanje. Navsezadnje so tudi zvesti posamezniki v biblijskih časih zastavljali podobna vprašanja. Psalmist David je na primer vprašal: »Zakaj stojiš oddaleč, o GOSPOD? Zakaj se skrivaš ob časih stiske?« (Psalm 10:1) Podobno je vprašal tudi prerok Habakuk: »Kako dolgo, o GOSPOD, sem vpil k tebi, in ne slišiš! Vpijem k tebi o nasilstvu, a ne rešiš. Zakaj dopuščaš, da vidim krivico, zakaj gledaš nadlogo? Kajti pustošenje in nasilstvo je pred menoj, in nastaja prepir in vnema se boj!« (Habakuk 1:2, 3)

7 Pravkar omenjena človeka sta bila Bogu zvesta in sta ga zelo spoštovala. Ali ju je Jehova za to, ker sta postavila vprašanja, ki so ju vznemirjala, pograjal? Ravno nasprotno, zdelo se mu je primerno, da se njuna iskrena vprašanja zapišejo v njegovo Besedo. Danes verjetno tisti, ki ga muči vprašanje, zakaj je toliko zla, v resnici čuti duhovno lakoto – hrepeni po odgovorih, ki so zapisani samo v Bibliji. Spomnite se, da je Jezus pohvalno govoril o tistih, ki so bili duhovno lačni oziroma so se ‚zavedali svojih duhovnih potreb‘. (Matej 5:3) Kakšno prednost imamo, da lahko takšnim ljudem pomagamo, da postanejo srečni, kot je to obljubil Jezus!

8. Kateri zavajajoči nauki so ljudi navedli na prepričanje, da je za trpljenje odgovoren Bog, in kako jim lahko pomagamo?

8 Tretjič, posamezniku lahko pomagamo uvideti, da za hudobijo, ki je v svetu tako zelo razširjena, ni odgovoren Bog. Mnogi so bili poučeni, da temu svetu vlada Bog in da je že pred davnimi časi vnaprej določil vse, kar se nam dogaja, ter da ga pri tem, da človeštvo peha v bedo, vodijo skrivnostni, nedoumljivi razlogi. Ti nauki so lažni. Boga sramotijo in ga  slikajo kot odgovornega za hudobijo in trpljenje, ki vladata v svetu. Da bi stvari lahko prikazali v pravi luči, bomo torej verjetno morali uporabiti Božjo Besedo. (2. Timoteju 3:16) Vladar te pokvarjene stvarnosti ni Jehova, temveč Satan Hudič. (1. Janezovo 5:19) Jehova svojim inteligentnim stvarjenjem ničesar ne določa vnaprej, vsako od njih ima svobodno voljo in možnost izbirati med dobrim in slabim, pravilnim in napačnim. (5. Mojzesova 30:19) Jehova ni nikoli vir hudobije, saj jo sovraži in mu ni vseeno za tiste, ki po krivici trpijo. (Job 34:10SSP; Pregovori 6:16–19; 1. Petrovo 5:7)

9. Navedite nekatere od pripomočkov, ki nam jih je priskrbel »zvesti in preudarni suženj«, da bi lahko ljudem pomagali razumeti, zakaj Bog Jehova dopušča trpljenje.

9 Ko ste tako pripravili temelje, morda ugotovite, da je vaš sogovornik pripravljen, da izve nadaljnje informacije o tem, zakaj Bog dopušča trpljenje. »Zvesti in preudarni suženj« vam je v ta namen pripravil več pripomočkov. (Matej 24:45–47) Leta 2005 je denimo na območnem zborovanju »Bodimo poslušni Bogu« izšel traktat z naslovom Trpljenja bo kmalu konec!. Ali je na voljo tudi v vašem jeziku? Če je, zakaj ne bi dodobra spoznali njegove vsebine? Temu pomembnemu vprašanju pa je posvečeno tudi eno od poglavij v knjigi Kaj Biblija v resnici uči?, ki je sedaj na voljo v 157 jezikih. Takšne pripomočke s pridom izkoristite. Jasno namreč razlagajo svetopisemsko ozadje spornega vprašanja o vesoljni vrhovnosti, ki je bilo zastavljeno v Edenu. Poleg tega pojasnjujejo, zakaj se je Jehova lotil tega vprašanja tako, kot se ga je. Ne pozabite tudi, da si vaš sogovornik s tem, da se pogovarjata o tej temi, pridobiva najpomembnejše spoznanje, kar jih je. To je spoznanje o Jehovu in njegovih čudovitih lastnostih.

 Usmerjajmo pozornost na Jehovove čudovite lastnosti

10. Kaj nekateri težko razumejo v zvezi s tem, zakaj Bog dopušča trpljenje, in kaj morajo najprej spoznati, da bi jim bilo to lažje razumeti?

10 Kadar drugim pomagate razumeti, zakaj Jehova človeštvu dovoljuje, da si pod vplivom Satana vlada sámo, skušajte usmeriti pozornost na Jehovove čudovite lastnosti. Mnogi vedo, da ima Bog veliko moč, saj so gotovo že velikokrat slišali, da je poimenovan Vsemogočni Bog. Vendar jim je mogoče težko razumeti, zakaj ne uporabi svoje velikanske moči, da bi takoj naredil konec krivici in trpljenju. Najverjetneje ne razumejo dovolj drugih Jehovovih lastnosti, kot so svetost, pravičnost, modrost in ljubezen. Jehova je v teh osebnostnih potezah popoln in uravnovešen. Zato v Bibliji piše: »Njegovo delo je popolno.« (5. Mojzesova 32:4) Kako lahko poudarite te lastnosti, medtem ko odgovarjate na vprašanja, ki jih ljudje pri tej temi pogosto zastavljajo? Poglejmo si nekaj zgledov.

11., 12. a) Zakaj Jehova Adamu in Evi njunega greha ni mogel kar odpustiti? b) Zakaj Jehova greha ne bo dopuščal v nedogled?

11 Ali bi Jehova lahko Adamu in Evi preprosto odpustil? Odpuščanje v njunem primeru ni prišlo v poštev. Adam in Eva sta bila popolna in sta se premišljeno odločila, da se bosta uprla Jehovovi vrhovnosti in vodstvo raje iskala pri Satanu. Ne preseneča, da uporniki niso z ničimer pokazali, da se kesajo. Toda kadar nas ljudje pri tej temi vprašajo glede odpuščanja, jih morda v resnici zanima, zakaj ni Jehova preprosto znižal svojih meril ter greh in upor kar spregledal. Odgovor je tesno povezan z lastnostjo, ki je samo bistvo Jehovove narave. To je svetost. (2. Mojzesova 28:36; 39:30)

12 Biblija Jehovovo svetost poudarja ničkolikokrat. To lastnost pa v tem pokvarjenem svetu na žalost razumejo le redki. Jehova je čist, neomadeževan in nima nikakršne zveze z grehom. (Izaija 6:3; 59:2) Kar se tiče greha, je priskrbel sredstvo za njegovo poravnavo oziroma popolno odstranitev, vendar ga ne bo dopuščal v nedogled. Če bi bil Jehova pripravljen greh večno dopuščati, ne bi bilo za ljudi prav nobenega upanja. (Pregovori 14:12) Ob času, ki ga je sam določil, bo poskrbel, da bo vse stvarstvo znova postalo sveto. To se bo zagotovo zgodilo, saj se je tako odločil Tisti, ki je svet.

13., 14. Zakaj se je Jehova odločil, da tistih, ki so se mu v Edenu uprli, ne bo kar odstranil?

13 Ali bi lahko Jehova upornike v Edenu preprosto uničil in vse skupaj pričel znova? Nedvomno je imel moč to storiti, saj bo s svojo močjo kmalu uničil vse hudobne. ‚Zakaj,‘ se nekateri sprašujejo, ‚tega ni storil takrat, ko so bili v vsem vesolju samo trije, ki so grešili? Ali ne bi s tem preprečil širjenja greha – in z njim tudi vse bede, ki je danes na svetu?‘ Zakaj se Jehova ni odločil storiti kaj takšnega? V Peti Mojzesovi knjigi 32:4 piše: »Vse poti njegove so pravica.« Jehova ima izredno močan čut za pravico. Pravzaprav »GOSPOD ljubi pravico«. (Psalm 37:28) Ravno zato, ker ljubi pravico, ni hotel upornikov v Edenu kar takoj odstraniti. Zakaj ne?

14 Satanov upor je sprožil vprašanje, ali je prav, da je Bog vrhovni vladar vsega vesolja. Jehovu je čut za pravico veleval, da Satanu na oporekanje njegovi vrhovni oblasti priskrbi odgovor, ki bi temeljil na pravici. Takšnega odgovora pa nikakor ne bi mogel dati, če bi upornike kar takoj usmrtil, pa čeprav bi si to zaslužili. S takšnim ravnanjem bi sicer priskrbel dodaten dokaz o tem, da je najmočnejši v vsem vesolju, vendar o njegovi moči tako ali tako ni nihče podvomil. Poleg tega je Jehova Adamu in Evi povedal, kakšen je njegov namen z njima. Imela naj bi potomce in napolnila zemljo, si jo podvrgla in gospodovala vsem drugim stvarjenjem na njej. (1. Mojzesova 1:28) Če bi ju kar uničil, bi se njegov namen s človeštvom, ki ga je javno razglasil, izjalovil. Jehovu njegov čut za pravico ne bi nikoli dovoljeval,  da bi se zgodilo kaj takšnega, saj svoje namene vedno izpolni. (Izaija 55:10, 11)

15., 16. Kako lahko pomagamo ljudem, ki vztrajajo, da bi se sporno vprašanje lahko rešilo tudi kako drugače?

15 Ali bi se lahko kdor koli v vesolju na upor odzval z več modrosti kakor Jehova? Nekateri ljudje imajo morda predloge, kako bi oni »rešili« upor v Edenu. Toda ali s tem ne namigujejo, da bi se sami s spornim vprašanjem znali bolje spoprijeti? Tega morebiti ne delajo iz slabih nagibov, vendar ne razumejo ne Jehova ne njegove modrosti, ki vzbuja resnično strahospoštovanje. Apostol Pavel je v svojem pismu kristjanom v Rimu poglobljeno razpravljal o Božji modrosti, tudi o ‚sveti skrivnosti‘ glede tega, da se je Jehova po Mesijanskem kraljestvu namenil rešiti zvesto človeštvo in posvetiti svoje sveto ime. Kaj je Pavel menil o modrosti Boga, ki ima namen to storiti? Svoje pismo je sklenil s temi besedami: »Bogu torej, ki je edini moder, naj gre na večne čase slava po Jezusu Kristusu. Amen.« (Rimljanom 11:25; 16:25–27)

16 Pavel je vedel, da je Bog »edini moder« – da je najmodrejši v vsem vesolju. Kateri nepopolni človek bi sploh lahko pomislil na to, da bi se bolje od njega lotil česar koli – kaj šele najbolj zapletenega izziva za Božjo modrost, kar jih je kdaj bilo? Potemtakem moramo ljudem pomagati, da si bodo do Boga, ki je ‚modrega srca‘, pridobili strahospoštovanje, kakršno čutimo mi. (Job 9:4) Bolj ko razumemo, kako moder je Jehova, bolj mu lahko zaupamo, da stvari rešuje na najboljši mogoči način. (Pregovori 3:5, 6)

Poudarimo Jehovovo glavno lastnost

17. Kako lahko tistim, ki so vznemirjeni, ker Bog dopušča trpljenje, pomaga to, da bolje spoznajo Božjo ljubezen?

17 »Bog je ljubezen.« (1. Janezovo 4:8) Biblija s temi pozornost zbujajočimi besedami razkrije Jehovovo glavno lastnost, lastnost, ki je od vseh najprivlačnejša, pa tudi najbolj tolažilna za ljudi, ki jih razširjenost hudobije vznemirja. Ko vidimo, kako se Jehova spoprijema z grozljivimi posledicami, ki jih greh pušča na njegovem stvarstvu, lahko opazimo, da v vsaki najmanjši podrobnosti kaže ljubezen. Jehova je njegova ljubezen spodbudila, da je grešnim potomcem Adama in Eve priskrbel upanje. (1. Mojzesova 3:15) Dovolil jim je, da se mu bližajo v molitvi, in jim omogočil, da lahko pridejo v priznan odnos z njim. Ljubezen ga je navedla, da jim je priskrbel odkupnino, po kateri jim bodo lahko grehi povsem odpuščeni in si bodo lahko pridobili popolno, večno življenje. (Janez 3:16) Ljubezen pa Jehova tudi motivira, da je s človeštvom potrpežljiv in da kar največ ljudem daje priložnost, da se odvrnejo od Satana in si za svojega vladarja raje izberejo Njega. (2. Petrovo 3:9)

18. Kakšno spoznanje nas osrečuje in kaj bomo pregledovali v naslednjem članku?

18 Ob obletnici uničujočega terorističnega napada je neki duhovnik v svojem nagovoru poslušalcem dejal: »Ne vemo, zakaj Bog dopušča zlo in trpljenje.« Kako žalostno! Ali nismo veseli, ker to dodobra razumemo? (5. Mojzesova 29:29) Jehova je moder, pravičen in ljubeč, zato vemo, da bo vse trpljenje kmalu odstranil. Pravzaprav je to sam obljubil. (Razodetje 21:3, 4) Kaj pa bo z vsemi ljudmi, ki so umrli v stoletjih do sedaj? Ali jih je Jehova pri reševanju spornega vprašanja v Edenu pustil brez upanja? Ne. Ljubezen ga je navedla, da je tudi zanje priskrbel upanje, namreč vstajenje. To pa bo tema naslednjega članka.

Kako bi odgovorili?

• Kako bi lahko pojasnili, zakaj Bog dopušča trpljenje?

• Kako sta iz Jehovovega ravnanja z uporniki v Edenu razvidni Jehovova svetost in pravičnost?

• Zakaj naj bi ljudem pomagali, da bi bolje razumeli Jehovovo ljubezen?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 21]

Tistim, ki jih vznemirja trpljenje v svetu, skušajmo pomagati

[Sliki na strani 23]

Zvesta moža, David in Habakuk, sta Bogu postavljala iskrena vprašanja