Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Polje, ‚belo za žetev‘

Polje, ‚belo za žetev‘

 Polje, ‚belo za žetev‘

Na severu Južne Amerike leži polotok Guajira. Razprostira se čez severno Kolumbijo in severozahodno Venezuelo. Žgoče sonce in malo dežja botrujeta polpuščavskemu podnebju, kjer se temperature povzpnejo tudi do 43 stopinj Celzija. Kljub podnebju so tukajšnji ljudje marljivi poljedelci, ki veliko pridelajo. Zaradi vetričev, ki nenehno pihljajo z morja, in pasatnih vetrov, ki pihajo s severovzhoda, je življenje prijetnejše, obiskovalci pa lahko uživajo v očarljivi pokrajini in na čudovitih plažah.

DOBRODOŠLI v deželi Indijancev Vaju. Pleme Vaju šteje kakih 305.000 prebivalcev, od tega jih 135.000 živi v Kolumbiji. Tukaj so živeli že veliko prej, preden so Španci kolonizirali deželo.

Vajujci se predvsem preživljajo z živinorejo in s poljedelstvom. Ukvarjajo se tudi z ribolovom ter trgujejo s prebivalci na venezuelski strani meje. Ženske tkejo čudovite tkanine živih barv, ki se jim turisti le stežka uprejo.

Znani so po svoji iskrenosti in gostoljubnosti. Toda tudi oni preživljajo ‚kritične čase, v katerih je težko živeti‘. (2. Timoteju 3:1) Eden največjih problemov, s katerim se morajo spoprijemati, je revščina, kar vodi še v druge probleme, kot so nepismenost, nedohranjenost otrok, slaba medicinska oskrba in ponekod tudi kriminal.

Krščanske cerkve k Vajujcem že desetletja pošiljajo misijonarje. Zato je večina šol za izobraževanje učiteljev in internatov pod cerkvenim nadzorom. Veliko Vajujcev je sprejelo tako imenovane krščanske navade, kot sta na primer čaščenje podob in krščevanje dojenčkov, kljub temu pa niso opustili verovanj in običajev, ki izvirajo iz tradicionalne mitologije in vraževerstva.

Vajujci so povečini bogaboječi ljudje. Všeč so jim biblijske resnice, ki jim jih oznanjujejo Jehovove priče. Na začetku 1980-ih je bilo na polotoku samo sedem vajujskih Prič in trije od njih so živeli v prestolnici, v Riohachi. Poleg teh Prič je še 20 drugih oznanjevalcev v španščini razglašalo kraljestveno dobro novico na tem področju.

Sporočilo v njihovem jeziku

Večina Vajujcev, ki živijo v Riohachi, poleg svojega maternega jezika, vajujščine, govori tudi malo špansko. Na začetku se je le nekaj ljudi odzvalo na oznanjevanje kraljestvenega sporočila. Zdelo se je, da so domačini zadržani do arijunas, kot imenujejo vse, ki niso Vajujci. Kadar so na njihova vrata potrkali Jehovove priče, je večina Vajujcev odgovarjala v svojem jeziku, in ne v španščini. Priče pa so preprosto odšli do naslednje hiše.

Na koncu leta 1994 je podružnični urad Jehovovih prič v občino v Riohachi poslal skupino posebnih pionirjev oziroma polnočasnih  oznanjevalcev biblijskega sporočila. Pionirji so vajujske Priče prosili, da jih naučijo njihovega jezika. Ko so si zapomnili nekaj preprostih predstavitev, so ti oznanjevalci odšli na področje in takoj opazili, da so se ljudje pričeli povsem drugače odzivati. Čeprav so ti biblijski učitelji govorili polomljeno vajujščino, so bili stanovalci nad tem prijetno presenečeni. Prisluhnili so sporočilu in včasih celo nadaljevali živahno razpravo v svoji skromni španščini!

‚Polje, belo za žetev‘

Apostol Pavel je delo pridobivanja učencev, ki ga opravljajo kristjani, primerjal z obdelovanjem polja in ta primerjava je Vajujcem, ki se ukvarjajo s poljedeljstvom, pisana na kožo. (1. Korinčanom 3:5–9) V prenesenem pomenu je vajujsko polje zares ‚belo za žetev‘. (Janez 4:35)

Neil, Vajujec iz Manaureja, ima prirojeno telesno okvaro. Menil je, da je za njegovo trpljenje kriv Bog, in to ga je tako potrlo, da je nameraval narediti samomor. Z njim je o Jehovovem kraljestvu govoril neki Pričevalec, ki je moral zaradi posvetnega dela potovati v različna mesta in je ob tem izkoristil čas za oznanjevanje od hiše do hiše. Neilu je bilo takrat komaj 14 let. Pričevalec je videl, da se zanima za resnico, zato je z njim pričel preučevati Biblijo. Neil se je razveselil, ko je spoznal, kako ljubeč je Jehova, ter tako prišel do sklepa, da mu trpljenja ne povzroča Bog. Ko je prebral Božjo obljubo o raju na zemlji, v katerem nihče več ne bo bolan, je bil močno ganjen! (Izaija 33:24; Matej 6:9, 10)

Takrat je bila Neilova družina v sporu z neko drugo družino. Da bi si Neilovi sorodniki zagotovili zaščito, so opravljali določene plemenske obrede. Neil se spominja: »Na začetku sem se bal povedati družinskim članom za novo vero, ki sem jo našel. Še posebej sem se bal družinskih starešin, ki so zelo spoštovani.« Njegova starša sta bila zelo jezna, ko sta izvedela, da noče več ravnati v skladu z nesvetopisemskim verovanjem niti sodelovati v spiritističnih običajih. Neil se je nato preselil v Riohacho in se pričel družiti s tamkajšnjo občino. Kasneje se je krstil. Leta 1993 je bil postavljen za strežnega služabnika, tri leta pozneje pa je postal redni pionir. Nato so ga leta 1997 postavili za občinskega starešina. Leta 2000 pa je svojo dejavnost še povečal in stopil v vrste posebih pionirjev.

Poglejmo si tudi primer Terese, Vajujke, ki je s Pričami pričela preučevati Biblijo. Daniel, moški, s katerim je živela, jo je zasmehoval ter fizično zlorabljal njo in njune tri otroke. Četudi se je pozneje strinjal, da bo skupaj s Tereso preučeval Biblijo, je pogosto popival s svojimi prijatelji, včasih tudi po štiri ali pet dni. Svojo družino je spravil na beraško palico. Teresa je še naprej zvesto preučevala Biblijo in obiskovala  krščanske shode. Tako je Daniel sčasoma uvidel, kako pomembno je preučevati Biblijo. Nato pa je eden od njunih otrok po nesreči padel v kotel z vrelo vodo in zaradi hudih opeklin umrl. Teresa je morala poleg izredne žalosti, ki jo je občutila zaradi izgube sina, kljubovati še pritisku prijateljev in bližnjih, ki so želeli, da otroka pokoplje po nesvetopisemskih pogrebnih običajih.

V tistih težkih dneh so ta par spodbujali in tolažili člani bližnjih občin. Po pogrebu so ju še naprej obiskovali in tolažili Priče iz vajujske občine. Ko je David videl, kako ljubeče so Priče z njima ravnali, ga je to spodbudilo, da je duhovno napredoval. Nehal je popivati in grdo ravnati s Tereso. Poročil se je z njo in pričel pridno delati, da lahko skrbi za družino. Duhovno sta napredovala in se leta 2003 krstila. Sedaj vodita več biblijskih poukov. Zaradi odličnega pričevanja, ki ga je Teresa dala družini, so njeni sorodniki sedaj pripravljeni prisluhniti Pričam, ko se ti oglasijo pri njih. Eden od Danielovih nečakov je nekrščeni oznanjevalec, dve od nečakinj pa preučujeta Biblijo in obiskujeta občinske shode. Danielova sestra, ki je v nesreči prav tako izgubila sina, je skupaj z družino pokazala zanimanje za preučevanje Biblije.

Duhovna hrana v vajujščini

Leta 1998 je v vajujščini izšla brošura Večno življenje na zemlji! *. Izkazala se je za dragoceno orodje pri obdelovanju vajujskega polja in pri vodenju biblijskih poukov. Leta 2003 so nekaj bratov poučili, kako prevajati publikacije Jehovovih prič v vajujščino. Trdemu delu te skupine prevajalcev v Riohachi gre zahvala, da je na voljo še več brošur, ki pomagajo duhovno napredovati vajujsko govorečim učencem.

Od leta 2001 se nekatere dele programa na območnem zborovanju prevaja v vajujščino. Ko biblijski učenci slišijo program v svojem lastnem jeziku, jih to duhovno spodbudi. Nestrpno pričakujejo dan, ko bo v vajujščini predstavljena tudi biblijska drama.

Rodovitno polje

Kakih sto kilometrov severovzhodno od Riohache je mesto Uribia. Vajujska občina v tem mestu ima 16 kraljestvenih oznanjevalcev in mnogi od njih se trudijo, da bi pričevali Indijancem, ki živijo na podeželju. Eden od občinskih starešin je o takšnem oznanjevalskem potovanju povedal: »Obiskali smo ranč, na katerem je približno ducat hišic z majhnimi okni. Pred vsako hišo je nadstrešek iz olesenelih kaktusovih stebel, imenovanih yotojolo. Namenjen je temu, da družino in obiskovalce ščiti pred žgočim soncem. Veselilo nas je, ko smo videli, da se mnogi zelo zanimajo, zato smo se odločili, da se vrnemo in vzpostavimo biblijske pouke. Ko smo ponovno prišli, smo ugotovili, da je veliko ljudi nepismenih. Pojasnili so nam, da so zaradi pomanjkanja sredstev zaprli šolo. Odgovorni na tem ranču nam je prijazno dal dovoljenje, da lahko uporabljamo eno od učilnic za tečaj opismenjevanja in za vodenje biblijskih poukov. Tako se je šest Vajujcev naučilo brati in pisati ter napredujejo pri preučevanju Biblije. Ganjeni smo nad njihovo hvaležnostjo in že načrtujemo, da bomo na tem ranču imeli shode.«

Veliko Prič, ki po rodu niso Vajujci, se je naučilo vajujščine in njihovo pomoč zelo cenimo. Na polotoku Guajira je sedaj v tem jeziku osem občin in dve skupini.

Jehova očitno blagoslavlja ves ta trud in brez dvoma lahko še veliko naredimo v oznanjevanju dobre novice med Vajujci. Možnosti so dobre, če bodo ti, ki se zavedajo svojih duhovnih potreb, postali krščanski učenci. Naj Jehova pošlje še več delavcev, da bi obdelovali to polje, ki je ‚belo za žetev‘. (Matej 9:37, 38)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 18 Izdali Jehovove priče.

[Zemljevid na strani 16]

(Lega besedila – glej publikacijo)

VENEZUELA

KOLUMBIJA

LA GUAJIRA

Manaure

Riohacha

Uribia

[Navedba vira slike na strani 16]

Vajujsko naselje spodaj: Victor Englebert