Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

 Vprašanja bralcev

Zakaj Jehovove priče ne nazdravljajo, čeprav ta običaj ni omenjen v Bibliji?

Nazdravljanje s kozarcem vina (ali kakšne druge alkoholne pijače) je star in zelo razširjen običaj, čeprav se z njim povezane podrobnosti lahko od kraja do kraja razlikujejo. Včasih ljudje pri nazdravljanju trčijo s kozarci. Tisti, ki nazdravi, ponavadi nekomu zaželi srečo, zdravje, dolgo življenje ali kaj podobnega. Drugi, ki se z zdravico strinjajo, to morda izrazijo z besedami ali pa tako, da dvignejo svoj kozarec in spijejo nekaj vina. Mnogim se to zdi neškodljiv običaj oziroma vljudnostna gesta, vendar obstajajo utemeljeni razlogi, zakaj Jehovove priče ne nazdravljajo.

Razlog ni v tem, da kristjani nekomu ne bi želeli sreče in zdravja. Vodstveni organ v prvem stoletju je svoje pismo občinam sklenil s »pozdravljeni«, kar je mogoče prevesti tudi z »naj vam gre dobro«. (Apostolska dela 15:29) Prav tako so nekateri pravi častilci v preteklosti kraljem dejali: »Naj živi gospod moj [. . .] vekomaj!« ali »Kralj, živi vekomaj!« (1. kraljev 1:31; Nehemija 2:3)

Od kod pa ta običaj izvira? Angleški Stražni stolp, 1. januar 1968, navaja besede iz The Encyclopædie Britannice (1910), 13. zvezek, stran 121, kjer piše: »Navada, da se pije ‚na zdravje‘ živečim, najverjetneje izvira iz starodavnega verskega obreda, ko so pili v čast bogovom in mrtvim. Grki in Rimljani so pri obrokih izlivali pitne daritve svojim bogovom ter tem bogovom in mrtvim nazdravljali na obrednih pojedinah.« Enciklopedija še dodaja: »S temi običaji pitja alkoholnih pijač, ki so bili nekakšna oblika žrtvovanja, je bilo tesno povezano to, da so ob takšnih priložnostih vedno pili na zdravje živih.«

Ali je danes kaj drugače? V priročniku International Handbook on Alcohol and Culture iz leta 1995 piše: »[Nazdravljanje] je verjetno posvetni ostanek iz davne preteklosti, ko so pri žrtvovanju pitnih daritev, darovali sveto tekočino bogovom (kri ali vino v zameno za izpolnjeno željo) in molitev strnili v besedah ‚Naj dolgo živi!‘ ali ‚Na zdravje!‘.«

Resda samo dejstvo, da neka stvar, ravnanje ali običaj izvira oziroma ima vzporednice v starodavni krivi religiji, ne pomeni vedno, da pravi častilec česa takega ne bi smel imeti ali pa početi. Razmislite o granatnem jabolku. V znani biblijski enciklopediji piše: »Videti je, da so granatno jabolko uporabljali tudi kot sveti simbol v poganskih verah.« Kljub temu pa je Bog zapovedal, naj granatna jabolka iz blaga našijejo na rob oblačila velikega duhovnika. Poleg tega so krasila bronaste stebre v Salomonovem templju. (2. Mojzesova 28:33; 2. kraljev 25:17) Tudi poročni prstan je nekoč imel verski pomen. Vendar večina ljudi tega danes ne ve, zato je zanje zgolj dokaz, da je nekdo poročen.

Kako pa je z uporabo vina pri verskih obredih? Ob neki priložnosti so denimo prebivalci Sihema, ki so častili Baala, ‚odšli v svojega boga hišo in jedli in pili in preklinjali Abimeleka‘, Gideonovega sina. (Sodniki 9:22–28) Ali menite, da bi posameznik, ki je zvest Jehovu, sodeloval pri takšnem pitju in ob tem morda klical h krivemu bogu, naj ukrepa zoper Abimeleka? Amos je opisal čas, ko so se mnogi Izraelci uprli  Jehovu, z besedami: »Leže pri slehernem oltarju in v hiši Boga svojega pijo vino tistih, ki jim je bila prisojena globa.« (Amos 2:8) Ali bi pravi častilci pri čem takšnem sodelovali, pa naj so vino izlili kot pitno daritev bogovom ali pa so ga ob tej priložnosti samo spili? (Jeremija 7:18) In ali bi pravi častilec dvignil kozarec vina ter prosil, naj bog vpliva na prihodnost posameznika oziroma ga blagoslovi?

Zanimivo je, da so Jehovovi častilci včasih dvignili roke proti nebu in prosili za dober izid. Dvignili so jih k pravemu Bogu. Takole beremo: »Stopi Salomon pred oltar GOSPODOV [. . .] in razprostre roke proti nebu in reče: O GOSPOD, Bog Izraelov, tebi ni enakega Boga [. . .], poslušaj na mestu prebivanja svojega, v nebesih, poslušaj in odpuščaj!« (1. kraljev 8:22, 23, 30) Podobno je ‚Ezra hvalil GOSPODA [. . .]. In vse ljudstvo je odgovorilo: Amen, Amen! povzdigujoč roke svoje. In pripognili so se in poklonili GOSPODU.‘ (Nehemija 8:6; 1. Timoteju 2:8) Ti zvesti ljudje seveda niso dvigovali rok proti nebu, da bi jih blagoslovil nekakšen bog sreče. (Izaija 65:11)

Danes mnogi ljudje, ki nazdravljajo, morda ne menijo, da s tem iščejo pomoč oziroma blagoslov kakega boga, vendar tudi ne morejo pojasniti, zakaj dvignejo kozarec vina proti nebu. Vseeno pa dejstvo, da ne vedo, od kod ta običaj izvira, še ni razlog, da bi se pravi kristjani čutili dolžne posnemati njihovo ravnanje.

Splošno je znano, da se Jehovove priče tudi v drugih zadevah ogibajo ravnanja, ki je značilno za večino. Veliko ljudi se na primer pokloni državnim simbolom ali zastavi – na to ne gledajo kot na čaščenje. Pravi kristjani tega drugim ne skušajo preprečiti, vendar sami pri tem ne sodelujejo. Ker vedo, kdaj bi lahko do takšne slovesnosti prišlo, mnogi Priče takrat ravnajo preudarno, da ne bi drugih žalili. Kakor koli že pa so odločeni, da ne bodo naredili domoljubnih gest, ki so v nasprotju z Biblijo. (2. Mojzesova 20:4, 5; 1. Janezovo 5:21) Mnogi danes nazdravljanja morda ne povezujejo z vero. Vseeno pa obstajajo tehtni razlogi, zakaj kristjani ne nazdravljajo. Ta običaj je verskega izvora in lahko tudi danes nanj gledamo, kakor da bi prosili ‚nebo‘ za blagoslov, kakor da bi iskali pomoč pri nadnaravnih silah. (2. Mojzesova 23:2)