Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Poroka, ki je častna v očeh Boga in ljudi

Poroka, ki je častna v očeh Boga in ljudi

 Poroka, ki je častna v očeh Boga in ljudi

»V galilejski Kani [je bila] svatba [. . .]. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci.« (JANEZ 2:1, 2)

1. Kaj je razvidno iz dejstva, da je bil Jezus na svatbi v Kani?

JEZUS, njegova mati in nekateri njegovi učenci so vedeli, kakšno veselje lahko prinese častna poroka med Božjim ljudstvom. Neka poroka je bila ravno zaradi Jezusa zares izjemna, saj je tam storil svoj prvi čudež, ki je zapisan v Bibliji, in s tem prispeval k še večjemu veselju tega dogodka. (Janez 2:1–11) Morda ste bili tudi vi že kdaj navzoči na poroki kristjanov, ki sta Jehovu želela služiti kot srečno poročen par. Mogoče pa se veselite tega, da se boste sami poročili oziroma da boste kakemu prijatelju pomagali pripraviti uspešno poroko. Kaj lahko storimo, da bi bila zares uspešna?

2. Kaj iz Biblije izvemo glede porok?

2 Kristjani so ugotovili, da so moškemu in ženski, ki se nameravata poročiti, v veliko pomoč nasveti iz Božje navdihnjene Besede. (2. Timoteju 3:16, 17) Priznati je treba, da v Bibliji ni natančno opisano, kako naj bi krščanska poroka potekala. To je razumljivo, saj se običaji in celo pravne določbe razlikujejo glede na kraj in čas. V starodavnem Izraelu na primer niso imeli nikakršnega uradnega poročnega obreda. Na poročni dan je ženin privedel nevesto na svoj dom ali na dom svojega očeta. (1. Mojzesova 24:67; Izaija 61:10; Matej 1:24) Ta korak je v javnosti veljal za sklenitev zakonske zveze, ob tem pa ni bilo nobenega uradnega obreda, ki je običajen za mnoge današnje poroke.

3. Na katerem dogodku v Kani je Jezus prispeval k dobremu razpoloženju?

3 Izraelcem je ta korak pomenil sklenitev zakonske zveze oziroma sámo poroko. Zatem so morda imeli slavnostno gostijo, kakršna je omenjena v Janezovem evangeliju 2:1. V številnih biblijskih prevodih se ta vrstica glasi nekako takole: »V Kani je bila poroka.« Vendar je pravilen prevod izvirne besede »svatba« ali »poročna pojedina«. * (Matej 22:2–10; 25:10;  Luka 14:8) Iz pripovedi je jasno razvidno, da je Jezus prispeval k dobremu razpoloženju na samem praznovanju, ki je bilo povezano z judovsko poroko. Kakor koli že, bistveno je, da so bile takratne poroke drugačne od teh, ki so v navadi danes.

4. Za kakšno poroko se odločijo nekateri kristjani in zakaj?

4 Kristjani, ki se želijo poročiti, morajo danes v mnogih državah izpolniti nekatere zakonske določbe. Zatem se lahko poročijo na kakršen koli način, ki je v skladu z zakonom. To je lahko majhen in preprost obred, ki ga vodi sodnik, župan ali verski predstavnik, ki je pooblaščen od države. * Nekateri na takšno poroko morda povabijo še nekaj svojih sorodnikov ali krščanskih prijateljev, zato da bi bili ti navzoči kot uradne priče oziroma preprosto zato da bi z njimi delili veselje ob tem pomembnem dogodku. (Jeremija 33:11; Janez 3:29) Podobno se tudi drugi kristjani morda odločijo, da ne bodo imeli velike svatbe, ki bi od njih terjala precejšnje načrtovanje in dobršno vsoto denarja. Namesto tega mogoče organizirajo zasebno kosilo ali večerjo z nekaj tesnimi prijatelji. Ne glede na to, kaj je všeč nam osebno, bi se morali zavedati, da drugi zreli kristjani lahko na te stvari gledajo drugače kakor mi. (Rimljanom 14:3, 4)

5. Zakaj mnogi kristjani želijo imeti na poroki tudi poročni govor in kaj s tem pokažejo?

5 Večina krščanskih parov se odloči, da bodo na poroki imeli tudi biblijski govor. * Zavedajo se, da je poroko vpeljal Jehova in da so v njegovi Besedi napisani modri nasveti o tem, kako ima lahko par uspešen in srečen zakon. (1. Mojzesova 2:22–24; Marko 10:6–9; Efežanom 5:22–33) In večina parov želi, da so na tem veselem dogodku navzoči tudi krščanski prijatelji in sorodniki. Toda kako naj bi gledali na raznovrstne zakonske določbe, obrede in celo ustaljene krajevne običaje? V tem članku bomo pregledali različne okoliščine po svetu. Nekatere se morda precej razlikujejo od tistih, ki jih poznate vi oziroma ki so običajne za vaš kraj. Kljub temu boste lahko opazili nekatera splošna načela oziroma vidike, ki so pomembni za Božje služabnike.

Častna poroka je zakonita poroka

6., 7. Zakaj naj bi nas zanimali zakoni glede poroke in kako lahko pokažemo, da nas zanimajo?

6 Poroko je sicer vpeljal Jehova, vendar imajo kljub temu človeške vlade določen nadzor nad tem, kako se poročiti. Tako je tudi prav. Jezus je rekel: »Vrnite cesarju, kar je cesarjevega, Bogu pa, kar je Božjega.« (Marko 12:17) Podobno je apostol Pavel naročil: »Vsaka duša naj bo podrejena višjim oblastem. Ni je namreč oblasti, razen od Boga; in obstoječe oblasti so na svoje relativne položaje razpostavljene od Boga.« (Rimljanom 13:1; Titu 3:1)

7 V večini dežel o tem, kdo se sme poročiti, odloča cesar oziroma država. Zato kristjana, ki sta svetopisemsko prosta za poroko, vestno upoštevata državni zakon. To lahko med drugim pomeni, da si pridobita dovoljenje za poroko in da njuno zakonsko zvezo sklene državni pooblaščenec ter da se sklenjeni zakon morda tudi vpiše v uradni register. Ko je cesar Avgust zahteval »popis« prebivalstva, sta se Marija in Jožef temu podredila in odpotovala v Betlehem, ‚da bi se dala popisat‘. (Luka 2:1–5)

8. Česa Jehovove priče ne počnejo in zakaj?

8 Zveza dveh kristjanov, ki sta se poročila tako, kot je v njunem okolju zakonito in priznano, je v Božjih očeh obvezujoča. Zato Jehovove priče poročnega obreda ne ponavljajo  niti ne obnavljajo poročnih zaobljub, denimo na 25. ali 50. obletnico poroke. (Matej 5:37) (Nekatere vere ne sprejemajo zakonsko priznanega civilnega poročnega obreda, saj je zanje poroka zares veljavna šele takrat, ko obred oziroma razglasitev para za moža in ženo opravi duhovnik.) V mnogih deželah vlada pooblasti koga od Jehovovih prič, da lahko sklepa zakonske zveze. Če je tako, bo poročni obred najbrž želel opraviti skupaj s poročnim govorom v kraljestveni dvorani. To je prostor pravega čaščenja in je primeren za govor o tej ureditvi, ki jo je vpeljal Bog Jehova.

9. a) Kaj lahko imata kristjana po civilnem poročnem obredu? b) Kako lahko starešine sodelujejo pri načrtovanju poroke?

9 V drugih državah zakon določa, da se par mora poročiti v uradnem prostoru, kot je denimo mestna hiša, ali pa pred državnim pooblaščencem. Krščanski pari se pogosto odločijo, da bodo po poročnem obredu še istega dne ali dan zatem imeli poročni govor v kraljestveni dvorani. (Ne želijo, da bi med civilnim obredom in biblijskim govorom minilo več dni, saj so pred Bogom in ljudmi, pa tudi pred krščansko občino, že poročeni.) Če želi par po civilni poroki imeti govor v kraljestveni dvorani, bi za dovoljenje moral vnaprej prositi starešine iz občinskega službenega odbora. Ti nadzorniki se bodo prepričali, da je par na dobrem glasu, in preverili, da čas poroke ne bo sovpadal s časom rednih shodov ali s čim drugim, kar je v dvorani že predhodno načrtovano. (1. Korinčanom 14:33, 40) Poleg tega bodo pretehtali vse prošnje, ki jih je par morda izrazil glede tega, kako naj bo dvorana pripravljena za poroko. Odločili se bodo tudi o tem, ali bodo objavili, kdaj bo v dvorani poročni govor.

10. Kako lahko to, da je par že imel civilni poročni obred, vpliva na poročni govor?

10 Starešina, ki ima poročni govor, si bo prizadeval, da bo govoril prisrčno, duhovno izgrajujoče in dostojanstveno. Če sta ženin in nevesta že imela civilni poročni obred, bo govornik jasno povedal, da sta se že poročila skladno s cesarjevim zakonom. Mladoporočenca, ki si med civilnim obredom nista izrekla poročne zaobljube, lahko to storita med govorom. * Če pa sta se že zaobljubila, vendar bi to želela ponoviti še pred Jehovom in občino, naj bi govorila v pretekliku, s čimer bi pokazala, da sta že ‚združena‘. (Matej 19:6; 22:21)

11. Kako se poročajo v nekaterih krajih in kako to vpliva na poročni govor?

11 V nekaterih krajih pa zakon morda ne predpisuje nikakršnega poročnega obreda niti od para ne zahteva, da se poroči pred pristojnim državnim organom. Zakonska zveza je sklenjena, ko bodoča zakonca na urad prineseta podpisano prijavo za sklenitev zakonske zveze. Zatem to zvezo vpišejo v matično knjigo. Od takrat naprej sta mož in žena, datum v matični knjigi pa velja za datum njune poroke. Kot smo že omenili, bo mogoče par po takšni poroki takoj želel imeti biblijski govor v kraljestveni dvorani. Duhovno zreli brat, ki bo imel govor, bo vse navzoče obvestil, da je par že poročen, saj je bila sklenitev njune zakonske zveze ravnokar vpisana v register. Glede kakršnih koli zaobljub, ki jih bosta morda izrekla, bosta upoštevala to, kar je napisano v 10. odstavku in podčrtni opombi. Vsi navzoči v kraljestveni dvorani se bodo s parom skupaj veselili in imeli kar največ koristi od nasvetov iz Božje Besede. (Visoka pesem 3:11)

 Tradicionalne in civilne poroke

12. Kaj pomeni tradicionalna sklenitev zakonske zveze in kaj je priporočljivo storiti po takšni poroki?

12 V nekaterih deželah pari sklenejo tako imenovani tradicionalni (oziroma plemenski) zakon. To se ne nanaša na dva posameznika, ki samo skupaj živita, niti na življenjsko skupnost moškega in ženske, ki sicer nista zakonito poročena, vendar imata v nekaterih krajih določene pravice. * Tukaj govorimo o zakonski zvezi, ki je sklenjena skladno z javno priznanim običajem nekega plemena ali področja. K temu običaju lahko sodi izplačilo celotne kupnine za nevesto, s čimer par postane zakonito in svetopisemsko poročen. Vlada ima takšno sklenitev zakona za veljavno, zakonito in obvezujočo. Ponavadi je takšno zakonsko zvezo pozneje mogoče vpisati v register in par zatem utegne prejeti uradno potrdilo. Zakonca oziroma žena, ki kasneje mogoče postane vdova, in vsi otroci, ki se bodo v prihodnosti morda rodili, so s tem vpisom lahko zakonsko zaščiteni. Krščanska občina bo vsakogar, ki sklene takšen tradicionalni zakon, spodbudila, naj ga čimprej vpiše v register. Zanimivo je, da so poroke in rojstva očitno uradno zapisovali tudi pod mojzesovsko postavo. (Matej 1:1–16)

13. Kaj naj bi upoštevali v zvezi s poročnim govorom, zatem ko je tradicionalni zakon že sklenjen?

13 Moški in ženska, ki zvezo uradno skleneta s takšno tradicionalno poroko, postaneta  tistega dne tudi mož in žena. Kot smo omenili že prej, bosta kristjana, ki imata takšno zakonito poroko, morda želela v kraljestveni dvorani imeti poročni govor in zaobljubo. Če je tako, bo govornik povedal, da se je par že poročil v skladu s cesarjevimi zakoni. Govor bo samo en. Ker je bila samo ena poroka – v tem primeru tradicionalna (plemenska) poroka, ki jo država priznava – je tudi svetopisemski govor samo en. To, da sta poroka in govor časovno čim bližje skupaj (če je le mogoče še isti dan), prispeva k temu, da je krščanska poroka v očeh okolice častna.

14. Kaj bo krščanski par morda storil, če se je mogoče poročiti tako tradicionalno kot civilno?

14 V nekaterih deželah, kjer tradicionalna poroka sicer velja za zakonito, se lahko par poroči tudi civilno. Civilni poročni obred ponavadi opravi državni pooblaščenec, pri čemer si par morda izreče zaobljubo in se podpiše v uradni register. Nekateri krščanski pari se raje odločijo za civilno poroko kakor pa za tradicionalno. Noben zakon ne predpisuje obeh; vsaka od njiju je pravno veljavna. To, kar v 9. in 10. odstavku piše o poročnem govoru in zaobljubah, velja tudi tokrat. Bistveno je, da je par poročen tako, kot je častno v očeh Boga in ljudi. (Luka 20:25; 1. Petrovo 2:13, 14)

Izkazujmo čast v zakonu

15., 16. Kako vse bi se morala na poroki in v zakonu izkazovati čast?

15 Ko so v zakonski zvezi perzijskega kralja nastopile težave, je glavni svetovalec Memukan dal nasvet, ki bi lahko vsem koristil – naj ‚vse žene spoštujejo svoje može‘. (Estera 1:20) Za poročenega kristjana ni treba, da mu kaj takšnega zapove kateri koli človeški kralj; žena svojega moža želi spoštovati. Podobno tudi krščanski mož svoji ženi izkazuje čast in jo hvali. (Pregovori 31:11, 30; 1. Petrovo 3:7) Časti naj svojemu zakoncu ne bi začeli izkazovati šele po mnogih letih skupnega življenja. Spoštovati bi ga morali od samega začetka, zares, vse od poročnega dne naprej.

16 Po drugi strani si časti na poročni dan ne izkazujeta samo moški in ženska oziroma mož in žena. Čast bi morala biti poudarjena tudi v poročnem govoru, ki ga bo krščanski starešina morda podal. Govori naj mladoporočencema. Ker jima želi izkazati čast, v svojem govoru ne bo dajal prednosti šalam ali ljudskim pregovorom. Ne bi smel govoriti o preveč osebnih zadevah mladoporočencev, s čimer bi lahko njiju in poslušalce spravil v zadrego. Namesto tega si bo prizadeval biti prisrčen in izgrajujoč ter bo poudarjal Ustanovitelja poroke in njegove odlične nasvete. Da, s svojim dostojanstvenim poročnim govorom bo prispeval k temu, da bo poroka v čast Bogu Jehovu.

17. Zakaj naj bi pri krščanskih porokah upoštevali zakone?

17 Najbrž ste opazili, da smo se v tem članku podrobneje dotaknili nekaterih zakonov v zvezi s poroko. Določeni vidiki morda neposredno ne veljajo za kraj, v katerem živite. Kljub temu bi se moral vsak od nas zavedati, kako pomembno je, da Jehovove priče pri vsem, kar je povezano s poroko, spoštujejo državne zakone oziroma cesarjeve zahteve. (Luka 20:25) Pavel nas je spodbudil: »Dajte vsakemu, kar mu gre: tistemu, ki zahteva davek, davek; tistemu, ki zahteva dajatev, dajatev; [. . .] tistemu, ki zahteva spoštovanje, pa spoštovanje.« (Rimljanom 13:7) Prav je, da kristjani že od poročnega dne naprej spoštujejo  vse, kar je Bog za današnje čase uredil glede zakonske zveze.

18. Kateri dogodek, ki se lahko priredi po poroki, si zasluži našo pozornost, in kje bomo izvedeli kaj več v zvezi s tem?

18 Mnogi kristjani po poročnem obredu priredijo družabno srečanje, torej svatbo ali pa poročno pojedino. Spomnimo se, da je bil na neki svatbi navzoč tudi Jezus. Kako nam lahko biblijski nasveti pomagajo, da bo tudi takšno srečanje zagotovo Bogu v čast ter bo mladoporočenca in krščansko občino prikazalo v lepi luči? Ravno to bomo pregledali v naslednjem članku. *

[Podčrtne opombe]

^ odst. 3 Ista beseda se lahko nanaša tudi na slavnostno pogostitev, ki ni povezana s poroko. (Estera 9:22, Septuaginta)

^ odst. 4 V Sloveniji se zakonska zveza sklene ob navzočnosti načelnika upravne enote oziroma od njega pooblaščene osebe in matičarja.

^ odst. 5 Jehovove priče imajo 30-minutni poročni govor na podlagi očrta »Častna zakonska skupnost v Božjih očeh«. V njem so obravnavani odlični svetopisemski nasveti iz knjige Skrivnost družinske sreče in drugih publikacij, ki so jih izdali Jehovove priče. Govor koristi tako mladoporočencema kot tudi vsem tistim, ki so navzoči na poroki.

^ odst. 10 Par izreče naslednjo zaobljubo, ki je Bogu v čast, če seveda zakon ne zahteva drugače. Za ženina: »Jaz [ime ženina] vzamem tebe [ime neveste] za svojo zakonito ženo, ljubil te bom in skrbel zate v skladu z Božjim zakonom, ki je za krščanske može pojasnjen v Svetem pismu, vse dokler bova na zemlji živela skladno z Božjo zakonsko ureditvijo.« Za nevesto: »Jaz [ime neveste] vzamem tebe [ime ženina] za svojega zakonitega moža, ljubila te bom, skrbela zate in te globoko spoštovala v skladu z Božjim zakonom, ki je za krščanske žene pojasnjen v Svetem pismu, vse dokler bova na zemlji živela skladno z Božjo zakonsko ureditvijo.«

^ odst. 12 Več o življenjski skupnosti moškega in ženske, ki nista zakonito poročena, je napisano v angleškem Stražnem stolpu, 1. maj 1962, stran 287.

^ odst. 18 Glej tudi članek »Naj bo vaš poročni dan še bolj vesel in dostojanstven« na strani 28.

Ali se spomnite?

• Zakaj naj bi nas zanimal tako pravni kot duhovni vidik poroke?

• Kaj lahko imata kristjana kmalu po civilnem poročnem obredu?

• Zakaj so poročni govori v kraljestveni dvorani?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 18]

V starodavnem Izraelu je ženin ob poroki privedel nevesto na svoj dom ali na dom svojega očeta

[Slika na strani 21]

Kristjana bosta po tradicionalnem poročnem obredu morda želela imeti še govor v kraljestveni dvorani