Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Pečat je ‚pripadal Jukalu‘

Pečat je ‚pripadal Jukalu‘

 Pečat je ‚pripadal Jukalu‘

V SEDMEM stoletju pr. n. št. je kaldejski vladar Nebukadnezar zavzel Jeruzalem, ga požgal in podrl obzidje. Zajel in oslepil je Judovega kralja Zedekija. Poleg tega je ‚kralj babilonski umoril vse plemenitnike iz Judeje‘. (Jeremija 39:1–8)

Eden od Judovih plemenitnikov oziroma poglavarjev, ki so ga verjetno ubili Babilonci, je bil Selemijev sin Jukal. Njegova zgodba je dobila neke vrste epilog. Preden se z njim seznanimo, pa preglejmo, kaj v Svetem pismu piše o Jukalu in o času, v katerem je živel.

»Premagali te ne bodo«

Jehova je preroku Jeremiju dal nalogo, naj Judu in Jeruzalemu prenese sodno sporočilo. Bog je Jeremiju rekel, da se bodo »borili [. . .] zoper« njega Judovi kralji, poglavarji, duhovniki in ljudstvo. »Ali premagali te ne bodo, kajti jaz sem s teboj,« je dejal Jehova. (Jeremija 1:17–19)

Medtem ko so Babilonci oblegali Jeruzalem, glavno mesto Judeje, je kralj Zedekija dvakrat poslal sle k Jeremiju, da bi izvedel, ali se bo Nebukadnezar umaknil. Preroka je tudi prosil, naj moli, da bi se dogodki razvijali v to smer. Eden kraljevih poslancev je bil Jukal, ki je znan tudi kot Jehukal. Bog je Jeremiju sporočil, da bodo Babilonci oziroma Kaldejci uničili Jeruzalem. Tisti, ki bodo ostali v mestu, bodo umrli zaradi lakote, bolezni in meča. Preživel pa bo vsak, ki bo vskočil h Kaldejcem. Kako zelo so Jeremijeve besede razjezile Judove poglavarje! (Jeremija 21:1–10; 37:3–10; 38:1–3)

Jukal je bil eden izmed poglavarjev, ki so Zedekija ščuvali: »Usmrti naj se vendar ta mož [Jeremija]! ker on dela, da pešajo roke bojevalcem.« Zlobni Jukal je bil tudi med tistimi, ki so Jeremija vrgli v blatno jamo, iz katere je bil prerok pozneje rešen. (Jeremija 37:15; 38:4–6) Jeremija je zaradi poslušnosti Jehovu preživel uničenje Jeruzalema, Jukal pa je očitno umrl ob propadu državnega sistema, kateremu je zaupal.

Zanimiv epilog

Lahko rečemo, da je bil epilog zgodbe o Jukalu »napisan« v Jeruzalemu šele leta 2005. Arheologi so kopali tam, kjer so upali, da bodo našli Davidovo kraljevo palačo.  Odkrili so veliko kamnito zgradbo, ki je bila po njihovem razrušena takrat, ko so v Jeremijevih dneh Babilonci zavzeli Jeruzalem.

Ali je to Davidova palača ali ne, ostaja uganka. Vendar so arheologi našli in prepoznali enega od predmetov – glineni pečatni odtis s premerom enega centimetra, ki je prikazan na 14. strani. Z njim je bil zapečaten že davno razpadli dokument. Na odtisu je napis: »Pripada Jehukalu, sinu Selemija, sinu Sovija.« Ta pečat so verjetno odtisnili s pečatnikom Jeremijevega nasprotnika Jehukala oziroma Jukala, Selemijevega sina.

Arheologinja Eilat Mazar, ki je odtis dešifrirala, piše, da je Jehukal le »drugi kraljevi minister« za Gemarijem, Safanovim sinom, čigar ime je na pečatnem odtisu, najdenem v Davidovem mestu. *

Vera v Božjo Besedo ni pogojena z odkritjem kakega artefakta; toda izpolnitev navdihnjene prerokbe je trden temelj, da zaupamo Bibliji. Zgodovinska dejstva potrjujejo, da je bila Jeremijeva napoved glede uničenja Jeruzalema točna. Klavrn konec Jeremijevih nasprotnikov bi moral utrditi naše prepričanje, da nas, če smo zvesti kot Jeremija, naši sovražniki ‚ne bodo premagali, kajti Jehova je z nami‘.

[Podčrtna opomba]

^ odst. 11 Za več informacij o Gemariju in Safanu glej članek »Ali poznate Safana in njegovo družino?« v Stražnem stolpu, 15. december 2002, strani 19–22.

[Slika na strani 15]

Jeremija se ni uklonil pritisku, naj razvodeni Božje sporočilo

[Navedba vira slike na strani 14]

Gabi Laron/Institute of Archaeology/ Hebrew University ©Eilat Mazar