Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

Vprašanja bralcev

V Psalmu 102:26 piše, da bosta zemlja in nebo ‚prešla‘. Ali to pomeni, da bo Zemlja uničena?

Psalmist je v molitvi k Jehovu rekel: »Ti si nekdaj ustanovil zemljo in delo tvojih rok so nebesa. Ona preidejo, ti pa ostaneš; da, vse tisto se postara kakor oblačilo, kakor obleko jih izpremeniš, in se izpremené.« (Psalm 102:25, 26) Sobesedilo teh vrstic nam pokaže, da tukaj ni govora o uničenju zemlje, temveč o Božji večnosti. Poleg tega sobesedilo tudi pokaže, zakaj je ta pomembna resnica tolažilna za Božje služabnike.

Psalmist, ki je bil morda v babilonskem pregnanstvu, začne z opisovanjem svojega trpljenja. Toži, da njegovo življenje mineva »kakor dim«. Hud strah preplavlja njegovo telo, tako da mu kosti »goré«. Izčrpan je, ‚usiha kakor zel‘ in je osamljen »kakor samoten vrabec na strehi«. Zaradi nadlog je izgubil tek in njegovi dnevi so polni žalovanja. (Psalm 102:3–11) Toda kljub temu psalmist ni izgubil vsega upanja. Zakaj ne? Zaradi Jehovove obljube glede Siona oziroma Jeruzalema.

Sion je bil sicer uničen, vendar je Jehova obljubil, da ga bo obnovil. (Izaija 66:8) Zato psalmist Jehovu z zaupanjem reče: »Usmilil [se boš] Siona, ker čas je storiti mu milost, ker čas določeni je prišel. Ko [zagotovo, NW] sezida GOSPOD Sion.« (Psalm 102:13, 16) Nato psalmist spet preide na osebno trpljenje. Pravzaprav razglablja: če Bog Jehova lahko s svojo močjo obnovi opustošeni Jeruzalem, potem lahko prav gotovo tudi njega spravi iz nesreče. (Psalm 102:17, 20, 23) Poleg tega psalmist popolnoma zaupa Jehovu še zaradi nečesa. Česa pa? Dejstva, da je Bog večen.

Jehovov večni obstoj je živo nasprotje psalmistovemu kratkemu življenju. »Skozi vse rodove so dnevi tvoji,« je psalmist rekel Jehovu. (Psalm 102:24) Nato je dejal: »Saj ti si nekdaj ustanovil zemljo in delo tvojih rok so nebesa.« (Psalm 102:25)

Celo dolga doba zemlje in neba se ne more primerjati z Jehovovo večnostjo. Psalmist je dodal: »Ona [zemlja in nebo] preidejo, ti pa ostaneš.« (Psalm 102:26) Dobesedna zemlja in nebo sta minljiva. Resda je drugod zapisano, da je Jehova rekel, da bosta obstajala večno. (Psalm 119:90; Propovednik 1:4) Toda lahko se ju uniči, če bi bil to Božji namen. Bog pa ne more umreti. Stvarstvo je ‚utrjeno za vselej‘ samo zato, ker ga Bog vzdržuje. (Psalm 148:6) Če bi Jehova kdaj prenehal obnavljati stvarstvo, bi se to ‚postaralo kakor oblačilo‘. (Psalm 102:26) Prav kakor človek preživi svoja oblačila, tako lahko Jehova preživi svoje stvarstvo – če bi se tako odločil. Toda iz drugih svetopisemskih stavkov vemo, da to ni njegova volja. Božja Beseda nam zagotavlja, da je Jehova odločen, da bosta dobesedna zemlja in nebo obstajala večno. (Psalm 104:5)

Tolažilno je vedeti, da bo Jehova zmeraj obstajal, da izpolni svoje obljube. Kakršne koli nadloge nas že doletijo, če kličemo Jehova, smo lahko prepričani, da ‚se ozre na molitev zapuščenca, in ne bo zametal njegove molitve‘. (Psalm 102:17) Res, zagotovilo iz 102. psalma, da nas bo Jehova podpiral, je celo bolj trdno kakor zemlja, po kateri hodimo.