Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

V srce zapisana postava ljubezni

V srce zapisana postava ljubezni

 V srce zapisana postava ljubezni

»Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal.« (JEREMIJA 31:33, SSP)

1., 2. a) Kaj bomo sedaj pregledovali? b) Kakšno je bilo Jehovovo razodetje pri gori Sinaj?

IZ PREJŠNJIH dveh člankov smo izvedeli, da je Mojzesu tedaj, ko je prišel z gore Sinaj, obraz dobesedno žarel, odseval je Jehovovo slavo. Razpravljali smo tudi o zagrinjalu, ki si ga je Mojzes nadel. Preglejmo sedaj nekaj s tem povezanih misli, ki so pomembne za današnje kristjane.

2 Na gori je Mojzes od Jehova prejel navodila. Izraelci, ki so bili zbrani ob vznožju gore Sinaj, so bili priče osupljivemu razodetju samega Boga. »Nastane grmenje in bliskanje in temni oblaki na gori in silno močne trombe glas; in treslo se je vse ljudstvo, ki je bilo v taboru. [. . .] Vsa gora Sinaj pa se je kadila, zato ker je bil GOSPOD stopil nanjo v ognju, in njen dim se je valil kvišku kakor dim iz topilne peči; in vsa gora se je silno tresla.« (2. Mojzesova 19:16–18)

3. Kam je Jehova Izraelcem napisal Deset zapovedi in kaj je bilo narodu jasno?

3 Jehova je po angelu spregovoril ljudem in jim dal zakone, ki so postali znani kot Deset zapovedi. (2. Mojzesova 20:1–17) Zato ni mogel nihče podvomiti, da so to zares zakoni Vsemogočnega. Jehova jih je napisal na dve kamniti plošči, ki pa ju je Mojzes razbil, ko je videl Izraelce častiti zlato tele. Zato je Jehova zapovedi še enkrat napisal na drugi plošči. Ko je Mojzes tokrat prišel z gore s ploščama v rokah, mu je obraz žarel. Vsem je bilo jasno, da so ti zakoni izjemno pomembni. (2. Mojzesova 32:15–19; 34:1, 4, 29, 30)

4. Zakaj je bilo Deset zapovedi tako pomembnih?

4 Plošči z Desetimi zapovedmi so dali v skrinjo zaveze, ki so jo položili v najsvetejši predel shodnega šotora in pozneje templja. Ti zakoni so zajemali bistvena načela mojzesovske postavine zaveze in bili temelj za teokratično upravo narodove vlade. Bili so dokaz, da ima Jehova ljudstvo, svoje izbrano ljudstvo.

5. Kako vse so zakoni, ki jih je Bog dal Izraelcem, odsevali njegovo ljubezen?

5 Ti zakoni so veliko odkrivali o Jehovu, še posebej o ljubezni, ki jo je čutil do svojega ljudstva. Kako dragoceno darilo so bili  za tiste, ki so po njih ravnali! Neki učenjak je napisal: »Od vseh moralnih sistemov, kar jih je kdaj predtem ali zatem oblikoval človek, [. . .] se niti eden ne more primerjati s temi desetimi Božjimi besedami, kaj šele, da bi jih dosegel ali presegel.« Jehova je o mojzesovski postavi kot celoti rekel: »Če boste resno poslušali glas moj in držali zavezo mojo, bodete moja dragotina pred vsemi narodi, kajti moja je vsa zemlja; in bodete mi kraljestvo duhovnikov in svet narod.« (2. Mojzesova 19:5, 6)

Postava, zapisana v srcu

6. Kateri zakon je dragocenejši od zakonov, napisanih na kamen?

6 Ti Božji zakoni so bili zares dragoceni. Toda ali ste vedeli, da imajo maziljeni kristjani nekaj mnogo dragocenejšega od zakonov, napisanih na kamen? Jehova je napovedal, da bo sklenil novo zavezo, drugačno od postavine zaveze, ki jo je sklenil z izraelskim narodom. »Svojo postavo bom dal v njihovo notranjost in v njih srce jo bom zapisal.« (Jeremija 31:31–34SSP) Posrednik te nove zaveze, Jezus, ni svojim sledilcem izročil nobenega pisnega zakonika. S svojimi besedami in dejanji je Jehovov zakon vtisnil v um in srce svojih učencev.

7. Komu je bila najprej dana ‚Kristusova postava‘ in kdo jo je sprejel pozneje?

7 Ta zakon je imenovan ‚Kristusova postava‘. Na začetku ni bil dan naravnemu Izraelu, Jakobovim potomcem, temveč duhovnemu narodu, ‚Božjemu Izraelu‘. (Galačanom 6:2, 16; Rimljanom 2:28, 29) Božji Izrael sestavljajo z duhom maziljeni kristjani. Pozneje se jim je pridružila »velika množica« iz vseh narodov, ki prav tako želi častiti Jehova. (Razodetje 7:9, 10; Zaharija 8:23) Obe skupini kot »ena čreda pod enim pastirjem« sprejemata »Kristusovo postavo« in pustita, da ju vodi pri vsem, kar delata. (Janez 10:16)

8. V čem se razlikujeta mojzesovska in Kristusova postava?

8 V nasprotju z naravnimi Izraelci, ki so prišli pod mojzesovsko postavo z rojstvom, so kristjani pod Kristusovo postavo zato, ker so se za to sami odločili, pri tem pa ni pomembno, katere rase so ali kje so se rodili. Učijo se o Jehovu in njegovih poteh ter si želijo izpolnjevati njegovo voljo. Ker imajo maziljeni kristjani Božjo postavo ‚v notranjosti‘, kakor bi jo imeli zapisano ‚v srcu‘, ne ubogajo Boga samo zato, ker lahko kaznuje neposlušne, ali zgolj iz občutka dolžnosti. Njihova ubogljivost izvira iz nečesa, kar je mnogo bolj globoko in veliko močnejše. To velja tudi za pripadnike drugih  ovc, saj imajo tudi oni Božjo postavo v svojem srcu.

Zakoni, ki temeljijo na ljubezni

9. Kako je Jezus nakazal, da je sámo bistvo Jehovovih zakonov ljubezen?

9 Bistvo vseh Jehovovih zakonov in pravil lahko povzamemo z eno samo besedo: ljubezen. Ta je bila že od nekdaj bistven del čistega čaščenja in bo to tudi v prihodnje. Ko so Jezusa vprašali, katera je največja zapoved v postavi, je odgovoril: »Ljubi Jehova svojega Boga z vsem svojim srcem, z vso svojo dušo in z vsem svojim umom.« O drugi največji zapovedi pa je rekel: »Ljubi svojega bližnjega kakor sebe.« Zatem je dejal: »Na teh dveh zapovedih sloni vsa Postava in Preroki.« (Matej 22:35–40) Tako je nakazal, da na ljubezni ni temeljila le postava z Desetimi zapovedmi, temveč celotni Hebrejski spisi.

10. Kako vemo, da je temelj Kristusove postave ljubezen?

10 Ali je ljubezen do Boga in bližnjega tudi temelj postave, zapisane v srcu kristjanov? Vsekakor! H Kristusovi postavi spada iskrena ljubezen do Boga, zajema pa tudi novo zapoved – da mora med kristjani vladati požrtvovalna ljubezen. Morajo ljubiti, kakor je ljubil Jezus, in on je za prijatelje prostovoljno dal svoje življenje. Svoje učence je učil, naj ljubijo Boga pa tudi drug drugega, in to tako, kakor jih je ljubil on. Ta izredna ljubezen, ki jo imajo pravi kristjani med seboj, je glavna lastnost, po kateri jih je mogoče  prepoznati. (Janez 13:34, 35; 15:12, 13) Jezus je učence učil, naj ljubijo celo svoje sovražnike. (Matej 5:44)

11. Kako je Jezus pokazal ljubezen do Boga in ljudi?

11 Jezus je glede izkazovanja ljubezni dal popoln zgled. Kot mogočno duhovno bitje v nebesih je bil z veseljem pripravljen narediti vse, da se na zemlji izpolni Očetova volja. Za to, da bi lahko drugi večno živeli, je dal svoje človeško življenje, poleg tega pa je ljudem pokazal, kako naj živijo. Bil je ponižen, prijazen in obziren ter je pomagal obremenjenim in stiskanim. Z ‚besedami večnega življenja‘ je drugim neutrudno pomagal spoznavati Jehova. (Janez 6:68)

12. Zakaj lahko rečemo, da sta ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega neločljivo povezani?

12 Ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega sta dejansko neločljivo povezani. Apostol Janez je dejal, da je »ljubezen od Boga«, in »če kdo reče ‚Ljubim Boga‘, pa sovraži svojega brata, je lažnivec. Kdor namreč ne ljubi svojega brata, katerega vidi, ne more ljubiti Boga, katerega ne vidi.« (1. Janezovo 4:7, 20) Jehova ni le vir ljubezni, temveč je tudi sama njena poosebitev. Ljubezen vpliva na vse, kar on dela. Mi ljubimo, ker smo narejeni po njegovi podobi. (1. Mojzesova 1:27) Z ljubeznijo do bližnjega kažemo, da ljubimo Boga.

Ljubiti pomeni ubogati

13. Kaj moramo najprej storiti, da bi lahko Boga ljubili?

13 Kako lahko ljubimo Boga, ki ga ne moremo videti? Prvi korak, ki ga moramo storiti, je ta, da Boga spoznamo. Nekoga, ki nam je tuj, ne moremo zares ljubiti ali mu zaupati. Zato nas Božja Beseda spodbuja, naj spoznamo Boga, tako da beremo Biblijo, molimo in se družimo s tistimi, ki ga že poznajo in ga imajo radi. (Psalm 1:1, 2; Filipljanom 4:6; Hebrejcem 10:25) Še posebej so dragoceni štirje evangeliji, saj odkrivajo Jehovovo osebnost, ki se zrcali v življenju in delu Jezusa Kristusa. Ko spoznavamo Jehova in cenimo ljubezen, ki nam jo je pokazal, se v nas krepi želja, da bi Ga ubogali in posnemali njegovo osebnost. Da, ljubezen do Boga zajema poslušnost.

14. Zakaj lahko rečemo, da Božji zakoni niso v breme?

14 Kadar imamo koga radi, dobro vemo, kaj mu je všeč in česa ne mara, in se temu primerno vedemo. Tistih, ki jih ljubimo, nočemo prizadeti. »Ljubezen do Boga namreč pomeni to,« je napisal apostol Janez, »da izpolnjujemo njegove zapovedi; pa vendar njegove zapovedi niso v breme.« (1. Janezovo 5:3) Ne, niso nam v breme niti jih ni veliko. Naše življenje usmerja ljubezen. Ni se nam treba naučiti obsežnega seznama pravil, ki bi usmerjala vsako naše dejanje; ne, vodi nas ljubezen do Boga. Če Boga ljubimo, z veseljem izpolnjujemo njegovo voljo. S tem dosežemo Božje odobravanje in koristimo sebi, saj so Božje smernice vedno v naše dobro. (Izaija 48:17)

15. Kaj nas bo spodbudilo, da bomo posnemali Jehova? Pojasnite.

15 Ljubezen do Boga nas spodbuja, da posnemamo njegove lastnosti. Kadar koga ljubimo, občudujemo njegove lastnosti in si prizadevamo, da bi mu bili podobni. Razmislimo, v kakšnem odnosu sta bila Jehova in Jezus. V nebesih sta živela skupaj morda na milijarde let. Med njima je bila močna, čista ljubezen. Jezus je bil tako zelo podoben svojemu nebeškemu Očetu, da je lahko svojim učencem rekel: »Kdor je videl mene, je videl tudi Očeta.« (Janez 14:9) Ko  si torej postopoma pridobivamo spoznanje in cenjenje Jehova in njegovega Sina, nas to spodbuja, da jima želimo postati podobni. Z ljubeznijo do Jehova in s pomočjo njegovega svetega duha bomo lahko ‚slekli staro osebnost z njenimi dejanji vred in si oblekli novo‘. (Kološanom 3:9, 10; Galačanom 5:22, 23)

Ljubezen je dejavna

16. Kako kažemo ljubezen do Boga in bližnjega z oznanjevanjem ter poučevanjem?

16 Kristjani dopustimo, da nas ljubezen do Boga in bližnjega spodbuja, da sodelujemo pri oznanjevanju Kraljestva in pridobivanju učencev. Tako ugajamo Bogu Jehovu, »ki hoče, da bi se rešili vsakršni ljudje in da bi prišli do točnega spoznanja resnice«. (1. Timoteju 2:3, 4) Zato občutimo radost, ko pomagamo drugim, da bi imeli v srce zapisano Kristusovo postavo. In z veseljem opazujemo, kako spreminjajo svojo osebnost in vse bolj odsevajo Jehovove vzvišene lastnosti. (2. Korinčanom 3:18) To, da drugim pomagamo spoznati Boga, je najdragocenejše darilo, kar jim ga lahko damo. Tisti, ki sprejmejo Jehovovo prijateljstvo, se ga bodo lahko veselili vso večnost.

17. Zakaj je bolj modro gojiti ljubezen do Boga in bližnjega kakor do gmotnih reči?

17 Živimo v svetu, ki zelo ceni in celo ljubi gmotne reči. Toda te stvari so minljive. Lahko nam jih kdo ukrade ali pa propadejo. (Matej 6:19) Biblija nas opozarja: »Svet mineva in njegove želje prav tako, kdor  pa izpolnjuje Božjo voljo, ostane za večno.« (1. Janezovo 2:16, 17) Da, Jehova bo ostal za večno in tako bo tudi s tistimi, ki ga ljubijo in mu služijo. Ali ni zato bolj modro gojiti ljubezen do Boga in bližnjega, kakor pa si prizadevati za reči tega sveta, ki so v najboljšem primeru samo začasne?

18. Kako je neka misijonarka pokazala požrtvovalno ljubezen?

18 Tisti, ki si prizadevajo izkazovati ljubezen, s tem hvalijo Jehova. Razmislimo o Sonii, misijonarki v Senegalu. Sonia je preučevala Biblijo s Heidi, ki se je od neverujočega moža okužila z virusom HIV. Heidi se je po moževi smrti krstila, toda kmalu je tudi sama zbolela za aidsom in se znašla v bolnišnici. Sonia se spominja: »Bolnišnično osebje se je sicer trudilo po svojih najboljših močeh, vendar je bilo maloštevilno. V občini se je zaprosilo za prostovoljce, ki bi bili pripravljeni v bolnišnici skrbeti za Heidi. Ko sem tako drugo noč sedela na rogoznici ob njeni postelji in pomagala skrbeti zanjo, dokler ni umrla, mi je sobni zdravnik dejal: ‚Največji problem, ki ga imamo, je ta, da ljudi z aidsom pogosto zapustijo celo njihovi sorodniki, ko izvedo, za katero bolezen gre. Kako to, da ste se vi odločili tvegati, ko pa si sploh nista v sorodu niti nista iz iste države niti iste rase?‘ Pojasnila sem mu, da mi je Heidi kakor sestra, saj mi je tako blizu, kakor da bi imeli isto mamo in istega očeta. Ko sem jo spoznala, sem dobila novo sestro, zato zanjo rada skrbim.« Mimogrede, Sonia zato, ker je skrbela za Heidi, ni utrpela nobenih posledic.

19. K čemu nas to, da imamo Božjo postavo v srcu, spodbuja?

19 Med Jehovovimi služabniki lahko najdemo mnogo primerov požrtvovalne ljubezni. Današnje Božje ljudstvo ni prepoznavno po nekem napisanem zakoniku. Vidimo, da se izpolnjujejo besede, napisane v Pismu Hebrejcem 8:10: »‚Po tistih dneh bom z Izraelovo hišo sklenil zavezo,‘ govori Jehova. ‚Svoje zakone bom položil v njihov um, zapisal jim jih bom v srce. In jaz bom postal njihov Bog, oni pa bodo postali moje ljudstvo.‘« Zato vselej cenimo postavo ljubezni, ki nam jo je Jehova zapisal v srce, tako da izkoristimo vsako priložnost za to, da pokažemo ljubezen!

20. Zakaj je to, da imamo Kristusovo postavo, tako neprecenljivo?

20 Služiti Bogu skupaj s svetovno bratovščino, ki kaže takšno ljubezen, je zares pravo veselje! V tem neljubečem svetu imajo tisti, ki nosijo v srcu Kristusovo postavo, nekaj neprecenljivega. Ne občutijo le Jehovove ljubezni, temveč se veselijo tudi močne vezi ljubezni med bratovščino. »Glej, kako dobro in kako prijetno, da složno bratje prebivajo skupaj!« Čeprav Jehovove priče prebivajo med mnogimi narodi, govorijo veliko jezikov in izhajajo iz različnih kultur, je njihova verska enotnost brez primere. Ker so tako enotni, jim je Jehova naklonjen. Psalmist je napisal: »Tja [med ljudstvo, združeno v ljubezni] pošilja GOSPOD blagoslov svoj, življenje do vekomaj.« (Psalm 133:1–3)

Ali lahko odgovorite?

• Kako pomembnih je bilo Deset zapovedi?

• Kaj je postava, zapisana v srcu?

• Kakšno vlogo ima ljubezen v ‚Kristusovi postavi‘?

• Kako vse lahko kažemo ljubezen do Boga in bližnjega?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 25]

Izraelci so imeli zakone napisane na kamnitih ploščah

[Sliki na strani 26]

Kristjani imajo Božjo postavo v svojem srcu

[Sliki na strani 28]

Sonia z deklico iz Senegala na območnem zborovanju leta 2004