Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kdaj je jeza upravičena?

Kdaj je jeza upravičena?

 Kdaj je jeza upravičena?

V BIBLIJI, v Propovedniku 7:9, piše: »Jeza počiva v nedrjih bedakov.« Ta vrstica kaže, da ne bi smeli biti preobčutljivi, ko nam kdo stori kaj žalega; morali bi mu odpustiti.

Vendar, ali besede iz Propovednika 7:9 pomenijo, da se nikoli ne bi smeli jeziti nad ničemer oziroma nikomer, da bi morali odpustiti vse žalitve, ne glede na to, kako hude ali pogoste so, in da ne bi smeli glede tega ničesar storiti? In ali bi nam moralo biti vseeno, če koga z besedo ali dejanjem prizadenemo, saj vemo, da nam mora tisti, ki smo mu storili kaj žalega, odpustiti? Tukaj ne gre za to.

Bog Jehova je poosebljena ljubezen in nihče drug ne kaže tolikšnega usmiljenja, odpuščanja in potrpežljivosti, kakor on. Vseeno pa je v Bibliji velikokrat omenjen tudi kot tak, ki je jezen oziroma užaljen. Ko je bil prestopek hud, je proti prestopnikom tudi ukrepal. Premislite o nekaterih primerih.

Prestopki zoper Jehova

Prva knjiga kraljev 15:30 govori o Jeroboamovih grehih, s katerimi je »zapeljeval v greh Izraela, zaradi draženja, s katerim je dražil v srd GOSPODA«. V Drugi knjigi letopisov 28:25 pa glede judovskega kralja Ahaza piše: »Naredil [je] višave, da bi se kadilo drugim bogovom, in dražil v jezo GOSPODA, Boga očetov svojih.« Še en primer najdemo v Knjigi Sodnikov 2:11–14: »Sinovi Izraelovi so počenjali, kar je bilo hudo v očeh GOSPODOVIH, in služili so Baalom [. . .] in dražili GOSPODA v jezo. [. . .] Tedaj se vname jeza GOSPODOVA zoper Izraela, in dal jih je v roke roparjem.«

Jehova so prizadele tudi druge reči, zaradi katerih je moral korenito ukrepati. V Drugi Mojzesovi knjigi 22:18–20 na primer beremo: »Čarovnici ne daj živeti. Kdorkoli leži z živino, mora umreti. Kdor daruje bogovom mimo samega GOSPODA, bodi iztrebljen.«

Jehova ni neprestano odpuščal velikih prestopkov starodavnih Izraelcev, ko so ga ti kar naprej žalili in se niso iskreno kesali. In če hudodelci niti z deli niso pokazali, da so se poboljšali in bili poslušni, jih je Jehova navsezadnje uničil. To se je celotnemu narodu zgodilo leta 607 pr. n. št., ko so ga napadli Babilonci, in ponovno leta 70 n. št., ko so ga napadli Rimljani.

Da, Jehova ujezijo oziroma užalijo gnusne reči, ki jih ljudje rečejo ali storijo. Neskesane prestopnike, ki hudo grešijo, pa celo pokonča. Toda ali je s tem podoben tistim, o katerih govorijo besede v Propovedniku 7:9? Niti najmanj. Vso pravico ima, da ga ujezijo hudi grehi, poleg tega pa vedno sodi pravično. Biblija o Jehovu pravi: »Njegovo delo je popolno, ker vse poti njegove so pravica; mogočen Bog zvestobe je, krivičnosti ni v njem, pravičen in resničen je.« (5. Mojzesova 32:4)

Hudi prestopki zoper posameznika

V postavi, ki jo je Bog dal starodavnim Izraelcem, so bile navedene resne posledice za tiste, ki so storili kak hud prestopek zoper  posameznike. Na primer, če je ponoči prišel v hišo tat in ga je lastnik ubil, slednji ni nosil nobene krvne krivde. Bil je nedolžna žrtev hudega zločina. Zato v Bibliji piše: »Ako se zasači tat pri vlomu in ga kdo udari, da umrje, ne bodi [lastnik] kriv krvi.« (2. Mojzesova 22:2)

Ženska, ki je bila posiljena, ima vso pravico do jeze, saj ji je bil v Božjih očeh storjen hud zločin. Mojzesovska postava je določala, da mora moški, ki je posilil žensko, umreti, »kajti enako je, kakor če se kdo vzdigne zoper bližnjega svojega ter ga ubije«. (5. Mojzesova 22:25, 26) Čeprav nismo več pod postavo, s tem pravzaprav vidimo, kako Jehova gleda na posilstvo. Zanj je to strašanski prekršek.

Tudi danes je posilstvo hud zločin in so zanj predpisane stroge kazni. Žrtev ima vso pravico, da zadevo prijavi policiji. Tako lahko pristojni organ prestopnika ustrezno kaznuje. Če pa je žrtev mladoletna, lahko takšen proces sprožijo straši.

Manjši prestopki

Toda ni potrebno, da pri vseh prestopkih ukrepa oblast. Zato nas ne bi smele pretirano razjeziti oziroma užaliti razmeroma majhne napake drugih, ampak bi morali odpuščati. Kako pogosto bi morali odpustiti? Apostol Peter je Jezusa vprašal: »Gospod, kolikokrat se lahko moj  brat pregreši proti meni, da bi mu jaz še odpustil? Do sedemkrat?« Jezus mu je odgovoril: »Pravim ti: ne do sedemkrat, temveč do sedeminsedemdesetkrat.« (Matej 18:21, 22)

Po drugi strani pa bi morali nenehno delati na svoji krščanski osebnosti, tako da bi se trudili čim manjkrat komu storiti kaj žalega. Ali ste na primer pri svojem ravnanju z drugimi včasih osorni, netaktni ali žaljivi? S tem boste verjetno koga užalili. Človek, ki komu stori kaj žalega, ne bi smel prizadetega kriviti za to, ker je užaljen oziroma se je razjezil, in ne bi smel misliti, da mu drug tako ali tako mora odpustiti. Moral bi se zavedati, da je on dal povod za to, da je človek užaljen ali se je razjezil. Tisti, ki komu stori kaj žalega, mora bolj nadzorovati svoje ravnanje in govor, tako da sploh ne bi prišlo do tega, da bi koga prizadel. Če se bomo tako trudili, bomo druge manjkrat čustveno ranili. Biblija nas opominja: »Nekateri blebeta kakor meč, ki prebada, modrih jezik pa je kakor zdravilo.« (Pregovori 12:18) Ko komu storimo kaj žalega, četudi nenamerno, bo za to, da bi razmere popravili, zelo koristilo, če se opravičimo.

V Božji Besedi piše, naj si ‚prizadevamo za tistim, kar prispeva k miru, in za tistim, kar je v medsebojno spodbudo‘. (Rimljanom 14:19) Ko smo taktni in prijazni, udejanjamo naslednji pregovor: »Kakor zlata jabolka v srebrnih pletenicah je beseda ob pravem času.« (Pregovori 25:11) Kako prijeten vtis naredimo s tem! Z blagim, taktnim govorom lahko spremenimo celo trmasto stališče drugih: »Jezik mehak kosti zdrobi.« (Pregovori 25:15)

Zato nam Božja Beseda svetuje: »Naj bo vaša beseda vedno prijetna, začinjena s soljo, da boste znali vsakemu odgovoriti, tako kakor je treba.« (Kološanom 4:6) To, da so naše besede ‚začinjene s soljo‘, pomeni, da so drugim prijetne, s čimer je manj možnosti, da bi koga užalili ali ujezili. Kristjani si tako z besedami kot z dejanji prizadevajo živeti po naslednjem biblijskem opominu: ‚Išči mir in si zanj prizadevaj.‘ (1. Petrovo 3:11)

Torej besede iz Propovednika 7:9 očitno pomenijo, da nas ne bi smeli razjeziti oziroma užaliti razmeroma majhni grehi drugih. Te morda storijo zaradi svoje nepopolnosti ali pa so grehi sicer namerni, vendar niso veliki. Toda kadar gre za hud greh, je razumljivo, da je žrtev lahko jezna oziroma užaljena in da lahko tudi ustrezno ukrepa. (Matej 18:15–17)

[Slika na strani 14]

Jehova je neskesane Izraelce uničil po Rimljanih leta 70 n. št.

[Slika na strani 15]

»Kakor zlata jabolka [. . .] je beseda ob pravem času.«