Protislovja o delu

»Delati, delati! Tako neznanski užitek je vedeti, da nas vedno čaka delo.« (Pisateljica Katherine Mansfield, 1888–1923)

ALI se strinjate s tem zanesenjaškim pogledom na delo? Kakšno je vaše osebno mnenje? Ali se vam delo morda zdi dolg, mračen predor med lagodnimi vikendi ali pa je za vas postalo strast, ki meji že na zasvojenost?

Večina ljudi pretežen del dneva posveti delu. Delo nam lahko določa, kje bomo živeli in kakšen bo naš življenjski slog. Mnogi menijo, da je delo od zgodnje odrasle dobe pa vse do upokojitve njihovo edino opravilo, ki jim najbolj oblikuje življenje. Nekateri med nami v delu najdejo veliko osebno zadovoljstvo. Drugi delo cenijo glede na dobiček ali ugled. Spet nekaterim pa se delo ne zdi nič drugega kot porabljanje oziroma celo zapravljanje časa.

So ljudje, ki delajo za to, da živijo, in ljudje, ki živijo za to, da delajo; nekatere delo celo pokonča. Nedavno poročilo Združenih narodov denimo pravi, da zaradi dela trpi in umre več ljudi »kakor v vojnah ali zaradi zlorabe drog in alkohola skupaj«. O tem je v londonskem časopisu The Guardian pisalo: »Vsako leto več kot dva milijona ljudi umre zaradi z delom povezanih nesreč ali bolezni. [. . .] Izpostavljanje prahu, kemikalijam, hrupu in sevanju povzorča raka, bolezni srca in možgansko kap.« Današnje odvratne delovne razmere pa odsevata med drugim tudi otroško in prisilno delo.

Poleg tega obstaja nekaj, kar je psiholog Steven Berglas poimenoval »izgoretje supernove«. Opisal je marljivega delavca, ki je v svoji karieri dosegel vrhunec, vendar občuti »kronično zaskrbljenost, žalost, potrtost oziroma depresijo zaradi mišljenja, da je ujet v službo ali kariero, iz katere ne more pobegniti in ki mu ne nudi nobenega notranjega zadovoljstva«.

Razlika med marljivimi delavci in deloholiki

V svetu, v katerem mnogi garajo dolge ure, je pomembno sprevideti razliko med marljivimi delavci in deloholiki. Mnogim deloholikom delovno mesto pomeni pristan v nevarnem in nepredvidljivem svetu; marljivi delavci pa gledajo na delo kot na nujno in včasih tudi zadovoljujočo obveznost. Deloholiki  dovolijo, da jim delo izrine iz življenja vse drugo; marljivi delavci pa vedo, kdaj morajo ugasniti računalnik, preusmeriti svoje misli drugam in kdaj denimo biti doma, da bi z zakoncem praznovali obletnico poroke. Deloholike prekomerno delo čustveno zadovoljuje in polni z adrenalinom; to za marljive delavce ne velja.

V sodobni družbi je črta med deloholizmom in marljivim delom vse bolj zabrisana, saj je prekomerno delo zelo cenjeno. Mejo med delovnim mestom in domom lahko brišejo modemi, mobilni telefoni in pozivniki. Ko pride do tega, da je vsakršno mesto lahko delovno mesto, in ko je kateri koli čas lahko delovni čas, se bodo našli ljudje, ki bodo delali do onemoglosti.

Kako se nekateri spoprimejo s takšnim škodljivim življenjskim nazorom? Sociologi so odkrili, da ljudje, ki prekomerno delajo in so preveč pod stresom, v svoje delo vpletajo duhovne reči in povezujejo poklicno življenje z verskim. V reviji San Francisco Examiner je pisalo, da »združevanje duhovnosti in dela postaja nekakšna značilnost sodobne družbe«.

V nekem nedavnem poročilu je o Silicijevi dolini, visokotehnološki Meki v Združenih državah, pisalo: »Medtem ko nadzorniki zaradi vztrajnega odpuščanja delavcev preštevajo prazna parkirna mesta, so parkirišča na krajih za preučevanje Biblije skoraj vsa zasedena.« Ne glede na to, kaj to pomeni, pa so mnogi po svetu ugotovili, da Biblija pozitivno vpliva na njihov odnos do dela, zaradi česar so v življenju bolj uravnovešeni.

Kako nam lahko Biblija pomaga, da si pridobimo uravnovešen pogled na delo? Ali so nam lahko kakšna svetopisemska načela v pomoč, da se uspešno spoprimemo z današnjimi izzivi na delovnem mestu? Na ti vprašanji bo odgovoril naslednji članek.