Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Koristen prevajalski pripomoček

Koristen prevajalski pripomoček

 Koristen prevajalski pripomoček

AVTOR Biblije, Bog Jehova, želi, da se dobra novica o njegovem Kraljestvu objavi »vsakemu narodu, rodu, jeziku in ljudstvu«. (Razodetje 14:6) Želi, da je njegova napisana Beseda zlahka dosegljiva vsem ljudem. Zato je bila Biblija prevedena v več jezikov kakor katera koli druga knjiga na svetu. Tisoče prevajalcev je voljno žrtvovalo veliko časa in truda, da bi prenesli Božje misli v drug jezik.

Vendar pa Biblija za prevajalce ni le besedilo, ki ga je treba prevesti. Zelo pogosto jo uporabljajo kot pripomoček pri prevajanju drugih besedil. Veliko prevajalcev je zato, da bi našli ustrezen prevod za določene besede, primerjalo prevode biblijskih izrazov v različnih jezikih. Sedaj Biblijo kot prevajalski pripomoček uporabljajo tudi pri računalniškem prevajanju.

Z računalnikom je težko narediti dober prevod. Nekateri strokovnjaki so celo menili, da računalnik kaj takega ne zmore. Zakaj? Jezika ne sestavljajo samo besede. Vsak jezik ima svoje besedne zveze, pravila, izjeme, ustaljene besedne zveze in aluzije (besede, s katerimi na kaj namigujemo). Prizadevanja, ki so jih vložili v to, da bi računalnik naučili vsega tega, se niso izkazala za najbolj uspešna. Večino računalniško narejenih prevodov se je zelo težko razumelo.

Sedaj pa računalniški strokovnjaki preiskujejo nove metode prevajanja. »Da bi našli prevod, ki je pomenu najbližji, si pomagamo s statističnim pristopom,« pravi Franz Josef Och, vodilni strokovnjak za računalniško prevajanje. Recimo na primer, da želite prevesti kaj iz hindijščine v angleščino. Najprej vzemite del besedila, ki je že na voljo v obeh jezikih. Nato ga vnesite v računalnik. Ta besedili med seboj primerja. Ko denimo na različnih mestih najde isto hindijsko besedo, v paralelnem angleškem stavku pa vsakič angleški izraz za besedo »hiša«, računalnik sklene, da mora biti ta hindijska beseda  ustreznica za »hišo«. Bližnje besede pa so verjetno pridevniki, na primer »velika«, »majhna«, »stara« ali »nova«. Tako računalnik naredi seznam ustreznih izrazov in besednih zvez. Po takšnem »šolanju«, ki morda traja le nekaj dni ali tednov, lahko računalnik »naučeno« uporabi pri novem besedilu. Čeprav nastali prevod, kar se tiče slovnice in sloga, morda ni tako kakovosten, pa je navadno dovolj berljiv, da bralec dojame pomen in pomembne podrobnosti.

Kakovost prevoda je močno odvisna od količine in kakovosti besedila, ki se na začetku vnese v računalnik. In tu se je Biblija izkazala za koristno. Prevedena je v številne jezike, in to natančno, lahko jo je dobiti in ima veliko besedila. Zato so raziskovalci pri šolanju računalnika za nov jezik segli najprej po Bibliji.