Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali smo zasuti z znanjem?

Ali smo zasuti z znanjem?

 Ali smo zasuti z znanjem?

Neki misijonarski par je sedel na obali v Zahodni Afriki in opazoval srebrni mesec na nebu. »Koliko znanja ima človek o mesecu in koliko si ga lahko še pridobi?« je premišljeval mož.

Žena je odvrnila: »Predstavljaj si, da bi lahko tako od daleč opazovala zemljo – koliko znanja je že na njej in koliko si ga lahko še pridobimo? In samo pomisli! Ne samo, da se zemlja vrti okoli sonca, ampak je v gibanju naš celotni sončni sistem. To pomeni, da verjetno ne bomo nikoli več natanko na tem istem mestu v vesolju. Pravzaprav naš trenutni položaj poznamo samo glede na nam znana nebesna telesa. O nekaterih stvareh imamo toliko znanja, v nekem pogledu pa ne vemo niti tega, kje smo!«

TE MISLI se dotaknejo nekaterih temeljnih resnic. Videti je, da obstaja še veliko tega, o čemer se lahko učimo. Seveda se vsi vsak dan naučimo kaj novega. Vendar ne glede na to, koliko se naučimo, se zdi, da enostavno nismo sposobni dohajati tega, kar bi želeli vedeti.

Res je, poleg zmožnosti sprejemanja novih informacij se je znatno povečala tudi kapaciteta za shranjevanje znanja. Spomin celotnega človeštva je zaradi tehnike dobil neznanske razsežnosti. Računalniški trdi diski imajo sedaj tolikšno kapaciteto, da se morajo za njihov opis kovati novi matematični izrazi. Na navadno CD ploščo se lahko shrani zelo veliko informacij; nanjo se lahko zapiše 680 megabajtov ali več. Na standardno DVD ploščo se lahko naloži celo sedemkrat več informacij, na voljo pa so že tudi plošče s še večjo kapaciteto.

Zmožnosti sodobnih sredstev, po katerih človek sporoča informacije, skoraj ne moremo doumeti. Rotacijski tiskarski stroji z neverjetno hitrostjo tiskajo časopise, revije in knjige. Človeku, ki uporablja internet, je že z enim klikom na računalniku dostopna neskončna količina informacij. Na te in številne druge načine se informacije širijo hitreje, kot pa jih kdo sploh lahko sprejema. Tolikšna količina informacij se včasih primerja z morjem, ki je tako razsežno, da se moramo v njem tako rekoč naučiti plavati, ne pa ga skušati vsega popiti. Tako silna količina znanja nas torej prisili, da smo izbirčni.

 Drug razlog za izbirčnost je ta, da mnoge informacije, ki so nam na voljo, niso zmeraj tudi koristne. Pravzaprav jih je nekaj celo nezaželenih oziroma takih, ki niso vredne, da jih poznamo. Zapomnite si, da se znanje gradi na informacijah – najsibo dobrih ali slabih, pozitivnih ali negativnih. Ljudje so samo še bolj zmedeni, ko za nekatere stvari, ki preprosto niso točne, mnogi trdijo, da so resnične. Kako pogosto se je že zgodilo, da so se celo izjave uglednih strokovnjakov kasneje izkazale za zgrešene oziroma napačne. Premislite denimo o mestnem pisarju iz starega Efeza, na katerega so prav gotovo gledali kot na izobraženega uradnika. On je trdil: »Kateri človek pa ne ve, da je mesto Efežanov varuh templja velike Artemide in podobe, ki je padla z neba?« (Apostolska dela 19:35, 36) Čeprav je bilo, kot kaže, splošno znano – oziroma za nekatere neizpodbitno – da je podoba padla z neba, pa to ni bilo res. Zato Sveto pismo kristjane upravičeno svari, naj se pazijo »‚spoznanja‘, ki se zmotno tako imenuje«. (1. Timoteju 6:20)

Dober razlog za to, da smo glede znanja izbirčni, je tudi naše kratko življenje. Ne glede na to, koliko stari ste že morda, obstaja najbrž še veliko znanja, ki bi si ga radi pridobili, vendar ugotavljate, da enostavno ne boste živeli dovolj dolgo, da bi vam to res uspelo.

Ali bo ta temeljni problem sploh kdaj rešen? Ali bi lahko bilo na voljo znanje, ki bi znatno podaljšalo življenje, celo v večnost? Ali mogoče takšno znanje že obstaja? Če da, ali je dostopno vsem? Ali bo prišel dan, ko bo vse znanje vsebovalo to, kar pričakujemo – resnico? Misijonarski par, ki smo ga omenili na začetku, je na ta vprašanja našel zadovoljujoče odgovore, in tudi vi jih lahko. Prosimo, preberite si naslednji članek, ki vas bo seznanil z obetom na večno pridobivanje znanja.