Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Zakaj mnogi dvomijo, da lahko religija zedini človeštvo

Zakaj mnogi dvomijo, da lahko religija zedini človeštvo

 Zakaj mnogi dvomijo, da lahko religija zedini človeštvo

»LJUBI svojega bližnjega.« (Matej 22:39) To temeljno pravilo vedenja odobravajo mnoge religije. Če bi bile te religije pri poučevanju članov, naj ljubijo svojega bližnjega, učinkovite, potem bi se ti zbližali in bili enotni. Toda ali to res opažate? Ali so religije gonilna sila, ki navaja k enotnosti? Ljudem v Nemčiji so pred kratkim postavili vprašanje: »Ali religije ljudi zedinjajo ali pa jih pravzaprav ločujejo?« Dvaindvajset odstotkov vprašanih je menilo, da religije ljudi zedinjajo, medtem ko je 52 odstotkov dejalo, da razdvajajo oziroma ločujejo. Morda so ljudje v vaši deželi precej podobnega mnenja.

Zakaj mnogi bolj malo zaupajo, da lahko religija zedini človeštvo? Morda zaradi tega, kar jim je znano iz zgodovine. Namesto da bi religija ljudi zbliževala, jih pogosto razdružuje. Včasih je religija le krinka, za katero se zagrešijo najbolj kruta grozodejstva. Premislite o nekaterih primerih, ki so se zgodili samo v zadnjih 100 letih.

Vpliv religije

Med drugo svetovno vojno so si na Balkanu skočili v lase katoliški Hrvati in pravoslavni Srbi. Obe skupini sta trdili, da posnemata Jezusa, ki je svoje sledilce učil, naj ljubijo bližnjega. Kljub temu je njihov spor pripeljal do »enega najbolj strašnih pokolov, kar jih pozna zgodovina,« je dejal neki raziskovalec. Svet je bil zgrožen nad smrtnim davkom, ki je terjal več kot 500.000 življenj moških, žensk in otrok.

Leta 1947 je na indijski podcelini živelo kakih 400 milijonov ljudi, kar je bilo približno petina vsega človeštva. Večina teh so bili hindujci, muslimani in sikhi. Z razdelitvijo Indije se je rodil islamski pakistanski narod. Na stotisoče beguncev iz obeh dežel so takrat v nizu verskih pokolov sežgali, pretepli, mučili in ustrelili.

Kot da zgoraj navedena primera ne bi bila dovolj vznemirjujoča, je na prelomu stoletja prišla v ospredje še nevarnost terorizma. Danes je terorizem cel svet spravil v stanje pripravljenosti in mnoge teroristične skupine trdijo, da so povezane s to ali ono vero. Religija v očeh ljudi ne pospešuje enotnosti.  Prav nasprotno, pogosto jo povezujejo z nasiljem in neenotnostjo. Potemtakem ni čudno, da je nemška revija FOCUS največje svetovne religije – budizem, hinduizem, islam, judovstvo, konfucianizem, krščanstvo in taoizem – primerjala s smodnikom.

Notranja nesoglasja

Medtem ko se nekatere religije bojujejo druga z drugo, so tudi takšne, ki jih pestijo notranja nesoglasja. V zadnjih letih so denimo krščanske cerkve razdvojene zaradi nenehnih doktrinalnih razprav. Tako duhovniki kot laiki sprašujejo: Ali je nadzorovanje rojstva dovoljeno? Kako je s splavom? Ali se ženske lahko posvetijo za duhovnice? Kako bi morala cerkev gledati na homoseksualnost? Ali naj bi religija podpirala vojno? Glede na takšno neenotnost se mnogi sprašujejo: ‚Kako neki lahko religija zedini človeštvo, ko pa ne more zediniti niti svojih članov?‘

Jasno je, da religiji na splošno ne uspeva biti gonilna sila k enotnosti. Toda ali je razkol značilen za vse religije? Ali obstaja religija, ki je drugačna – takšna, ki lahko zedini človeštvo?

[Slika na strani 3]

Policist, ki je bil ranjen med spopadom različnih verskih skupin v Indiji leta 1947

[Vir slike]

Photo by Keystone/Getty Images