Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Kdo je »resnični Bog in večno življenje«?

Kdo je »resnični Bog in večno življenje«?

 Kdo je »resnični Bog in večno življenje«?

RESNIČNI BOG je Jehova, ki je Oče našega Gospoda, Jezusa Kristusa. On je Stvarnik in daje večno življenje tistim, ki ga ljubijo. Tako bi na zgoraj postavljeno vprašanje v naslovu odgovorili mnogi, ki berejo Biblijo in ji verjamejo. Res, sam Jezus je rekel: »Da pa bi večno življenje dobili, morajo spoznavati tebe, edinega pravega Boga, in tistega, ki si ga poslal, Jezusa Kristusa.« (Janez 17:3)

Toda veliko ljudi, ki hodi v cerkev, stavek, omenjen v naslovu, razume drugače. Besede so vzete iz Prvega Janezovega pisma 5:20, ki se delno glasi takole: »Mi smo z resničnim po njegovem Sinu, Jezusu Kristusu, zedinjeni. To je resnični Bog in večno življenje.«

Tisti, ki verjamejo v nauk o Trojici, menijo, da se kazalni zaimek »to« (hoútos) nanaša na njemu najbližjo odnosnico, torej na Jezusa Kristusa. Trdijo, da je Jezus »resnični Bog in večno življenje«. Toda ta razlaga je v nasprotju s preostalim Svetim pismom. Poleg tega se tudi mnogi priznani učenjaki ne strinjajo s tem trinitarskim pogledom. Učenjak B. F. Westcott s Cambridgea je napisal: »Najbolj logično je, da se [zaimek hoútos] nanaša na predmet, ki ni najbližji, temveč na predmet, ki je prevladoval v mislih apostola.« Apostol Janez je torej imel v mislih Jezusovega Očeta. Nemški teolog Erich Haupt je napisal: »Dognati moramo, ali se [hoútos] v naslednjem stavku nanaša na predmet, ki stoji tik pred njim, [. . .] ali pa na bolj oddaljeno odnosnico, torej Boga. [. . .] Zdi se, da je pričevanje o edinem resničnem Bogu bolj v skladu s končnim svarilom pred maliki, kakor pa dokazovanje Kristusove božanskosti.«

Celo v knjigi A Grammatical Analysis of the Greek New Testament, ki jo je izdal rimski Pontifakalni biblijski inštitut, piše: »[Hoútos]: kot vrhunec [vrstic] 18–20 se skoraj gotovo nanaša na resničnega, pravega Boga, kot nasprotje poganstvu (21. v).«

Hoútos, ki je ponavadi preveden s »to« ali »ta«, se pogosto ne nanaša na predmet, ki stoji takoj pred njim. To je razvidno tudi iz drugih svetopisemskih stavkov. V Drugem Janezovem pismu 7 je isti apostol, ki je napisal tudi prvo pismo, zapisal: »Na svetu se je namreč pojavilo že mnogo sleparjev, ki ne priznavajo, da je Jezus Kristus prišel kot človek. To [hoútós] je slepar in antikrist.« Tukaj se ta zaimek ne more nanašati na najbližjo odnosnico, torej Jezusa. Očitno je, da se »to« nanaša na tiste, ki so zanikali Jezusa. Vsi skupaj so »slepar in antikrist«.

Apostol Janez je v svojem evangeliju napisal: »Eden od teh, ki sta slišala Janezove besede in šla za Jezusom, pa je bil Andrej, brat Simona Petra. Ta [hoútos] je najprej našel svojega brata Simona.« (Janez 1:40, 41) Jasno je, da se »ta« ne nanaša na zadnjo omenjeno osebo, temveč na Andreja. Apostol je isti zaimek podobno uporabil tudi v Prvem Janezovem pismu 2:22.

Zaimek je podobno uporabil tudi Luka v Apostolskih delih 4:10, 11, SSP: »V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, ki ste ga vi križali, Bog pa ga je obudil od mrtvih. V njegovem imenu stoji ta človek zdrav pred vami. On [hoútós] je kamen, ki ste ga vi zidarji zavrgli,  a je postal vogalni kamen.« (Poudarili mi.) Razumljivo je, da se zaimek »on« (hoútos) ne nanaša na človeka, ki je bil ozdravljen, pa četudi je omenjen tik pred zaimkom. »On« iz enajste vrstice se seveda nanaša na Jezusa Kristusa Nazarečana, ki je »vogalni kamen«, na katerem temelji krščanska občina. (Efežanom 2:20; 1. Petrovo 2:4–8)

Ta misel je ponazorjena tudi v Apostolskih delih 7:18, 19: »Nad Egiptom [je] vstal drug kralj, ki ni poznal Jožefa. Ta [hoútos] je z našim rodom ravnal zvijačno.« »Ta«, ki je zatiral Jude, ni bil Jožef, ampak faraon, egiptovski kralj.

Ti odlomki potrjujejo to, kar je izjavil grecist Daniel Wallace. Po njegovih besedah za grške kazalne zaimke velja, da »to, kar je morda v sobesedilu najbližja odnosnica, ni nujno najbližja odnosnica tudi v avtorjevih mislih«.

‚Resnični‘

‚Resnični‘, kot je napisal apostol Janez, je Jehova, Oče Jezusa Kristusa. On je edini resnični Bog, Stvarnik. Apostol Pavel je potrdil: »Za nas [je] v resnici en Bog, Oče, iz katerega je vse.« (1. Korinčanom 8:6; Izaija 42:8) Drugi razlog, zakaj je Jehova ‚resnični‘, kakor je opisan v Prvem Janezovem pismu 5:20, je ta, da je on Vir resnice. Psalmist je Jehova imenoval »resnice Bog«, ker je zvest v vsem, kar počne, in ker je nemogoče, da bi lagal. (Psalm 31:5; 2. Mojzesova 34:6; Titu 1:2) Jezus je svojemu nebeškemu Očetu dejal: »Tvoja beseda je resnica.« Glede svojega poučevanja pa je izjavil: »To, kar učim jaz, ni moje, ampak je od tistega, ki me je poslal.« (Janez 7:16; 17:17)

Poleg tega je Jehova tudi »večno življenje«. On je Vir življenja in nam ga daje po Kristusu kot nezaslužen dar. (Psalm 36:9; Rimljanom 6:23) Apostol Pavel je zanimivo rekel, da Bog »nagrajuje tiste, ki ga iskreno iščejo«. (Hebrejcem 11:6) Bog je nagradil svojega Sina, tako da ga je obudil od mrtvih, z večnim življenjem pa bo nagradil tudi tiste, ki mu služijo z vsem srcem. (Apostolska dela 26:23; 2. Korinčanom 1:9)

Do kakšnega sklepa bi torej morali priti? Da je »resnični Bog in večno življenje« Jehova, in nihče drug. Samo on je vreden, da ga njegova stvarjenja častijo. (Razodetje 4:11)