Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Mehiška domorodna ljudstva slišijo dobro novico

Mehiška domorodna ljudstva slišijo dobro novico

 Mehiška domorodna ljudstva slišijo dobro novico

MIKSI so mehiško domorodno ljudstvo in 10. novembra 2002 se je skupina teh zbrala v San Miguelu Quetzaltepecu. To je mesto, ki leži v čudoviti južni zvezni državi Oaxaca. Skupina se je udeležila območnega zborovanja Jehovovih prič in vrhunec dopoldanskega programa je bila biblijska drama.

Ko so se iz zvočnikov slišale prve besede te drame, so navzoči osupnili. Odzvali so se z aplavzom in mnogi izmed njih so imeli solze v očeh. Drama je bila namreč predstavljena v miksiščini! Ob koncu jih je veliko povedalo, da nadvse cenijo ta nepričakovani blagoslov. »Prvič sem lahko razumela dramo. Dotaknila se je mojega srca,« je dejala ena od navzočih. »Sedaj sem srečna, četudi umrem, saj mi je Jehova omogočil, da sem lahko poslušala dramo v svojem jeziku,« je izjavila druga.

To, kar se je zgodilo tistega dopoldneva, je samo en del velikega prizadevanja Jehovovih prič v Mehiki, da bi z dobro novico o Kraljestvu dosegli domorodna ljudstva. (Matevž 24:14; 28:19, 20)

Jehova je uslišal molitve

V Mehiki živi več kot 6,000.000 domorodcev – dovolj, da bi lahko bili samostojen narod z več različnimi kulturami in 62 jeziki. Od tega je 15 jezikov takšnih, ki jih govori preko 100.000 ljudi. Več kot 1,000.000 domorodcev ne govori mehiškega uradnega jezika, torej španščine. In tudi mnogi od teh, ki ta jezik govorijo, se biblijsko resnico lažje naučijo v maternem jeziku. (Dejanja 2:6; 22:2) Nekateri so že veliko let preučevali Biblijo in zvesto obiskovali krščanske shode, vendar je bilo njihovo razumevanje omejeno. Zato so že nekaj časa molili, da bi sporočilo resnice slišali v maternem jeziku.

Podružnični urad Jehovovih prič v Mehiki se je spoprijel s tem izzivom in leta 1999 pričel stvari urejati tako, da bi občinski shodi potekali v jezikih domorodnih ljudstev. Ustanovili so tudi prevajalske time. Leta 2000 je bila na območnem zborovanju že predstavljena drama v majevščini, kasneje pa tudi v nekaterih drugih jezikih.

Naslednji korak je bil, da so se lotili prevajanja biblijskoučnih pripomočkov Jehovovih prič. Najprej so prevedli brošuro Večno življenje na zemlji! v celtalščino, cocilščino, huavščino, majevščino, mazateščino in totonaščino. Nato so izdali še več publikacij, v majevščini pa je začela redno izhajati Naša kraljestvena strežba. Poleg tega so nekatere publikacije posneli na avdiokasete. Da bi domorodce naučili brati in pisati v njihovem jeziku, brošuro z naslovom Apply Yourself to Reading and Writing (Prizadevajte si brati in  pisati) prilagodijo za krajevno uporabo. Biblijsko literaturo je trenutno mogoče dobiti v 15 jezikih domorodnih ljudstev, prevaja pa se še več publikacij.

‚Na vso moč se trudijo‘

Delo prevajalcev ni enostavno. Eden od razlogov je ta, da v jezikih mehiških domorodnih ljudstev obstaja zelo malo posvetne literature. Mnogokrat je izziv najti slovarje. Nekateri jeziki pa imajo povrhu še veliko narečij. Samo v zapoteščini, na primer, govorijo vsaj pet narečij, ki se tako razlikujejo, da se zapoteki iz različnih krajev med seboj ne razumejo.

Poleg tega v nekaterih jezikih pravila sploh niso določena, zato jih morajo prevajalci določiti sami. To pa od njih zahteva veliko raziskovanja in posvetovanja. Ni čudno, da so se mnogi med njimi sprva počutili kakor Élida iz tima, ki prevaja v huavščino. Spominja se: »Ko so me povabili v podružnični urad Jehovovih prič v Mehiki, da bi prevajala, sta me spremljala dva občutka – veselje in strah.«

Prevajalci se morajo tudi naučiti delati z računalnikom, si znati organizirati čas in delo ter osvojiti tehnike prevajanja. Res, ta naloga je za njih pravi izziv. Kaj menijo o njej? Gloria, ki sodeluje pri prevajanju v majevščino, pravi: »Ni besed, s katerimi bi opisali veselje, ki ga čutimo, ker lahko prevajamo biblijsko literaturo v majevščino, naš materni jezik.« Nadzornik oddelka pa je glede prevajalcev izjavil: »Tako zelo si želijo imeti biblijske publikacije v svojem jeziku, da se na vso moč trudijo premostiti ta izziv.« Ali je vredno truda?

»Hvala ti, Jehova!«

Delo, ki se opravlja za ta ljudstva, Jehova očitno blagoslavlja. Prisotnost na krščanskih shodih in zborih se je znatno povečala. Na primer, leta 2001 je slovesnost v spomin na Kristusovo smrt obiskalo 223 Prič, ki govorijo miksiško. Toda skupno število navzočih je bilo 1674 – sedeminpolkrat več od števila Prič!

Nekateri, ki sedaj sprejmejo resnico, jo lahko pravilno razumejo že od samega začetka. Mirna se spominja, kako je bilo, preden so shodi potekali v majevščini. »Krstila sem se po treh mesecih biblijskega preučevanja,« pravi. »Vedela sem, da bi se morala krstiti, toda moram priznati, da biblijskih resnic nisem razumela tako, kot naj bi jih. Po mojem mnenju je glavni razlog tičal v tem, da je moj jezik majevščina, španščine pa nisem dobro razumela. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem resnico res dojela.« Danes sta z možem srečna, ker sta del tima, ki prevaja v majevščino.

Vsi v občinah so zelo veseli, da dobivajo publikacije v maternem jeziku. Ko je bila v cocilščini predstavljena na novo prevedena brošura Večno življenje na zemlji!, jo je neka  ženska, ki je začela obiskovati krščanske shode, stisnila k sebi in vzkliknila: »Hvala ti, Jehova!« Poročila kažejo, da mnogi biblijski učenci hitreje napredujejo do krsta, nedejavni oznanjevalci postajajo znova dejavni in veliko krščanskih bratov sedaj čuti, da so sposobni sprejeti občinske odgovornosti. Nekateri stanovalci so biblijsko literaturo v svojem jeziku bolj pripravljeni sprejeti in jo preučevati.

Neka Priča je nekoč obiskala ženo, da bi z njo preučevala Biblijo, toda učenke ni bilo doma. K vratom je prišel mož in Priča mu je želela prebrati nekaj iz brošure. »Ničesar ne želim,« je odvrnil. Sestra mu je v totonaščini rekla, da je brošura napisana v njihovem jeziku. Ko je to slišal, je pritegnil klop in sedel. Medtem ko mu je brala, je kar naprej govoril: »To je res. Da, to je res.« Ta mož zdaj obiskuje krščanske shode.

V zvezni državi Jukatan je mož neke Pričevalke nasprotoval resnici in ženo včasih tudi udaril, ko je prišla s shoda. Ko so shode organizirali v majevščini, se je odločila, da ga povabi. Prišel je in resnično užival. Sedaj shode redno obiskuje, preučuje Biblijo in seveda nič več ne pretepa žene.

Neki totonaško govoreči mož je Pričevalkama rekel, da nikoli ne moli, saj mu je katoliški duhovnik dejal, da Bog molitve posluša le v španščini. Pravzaprav je moral duhovniku dajati denar, da je ta molil za totonake. Pričevalki  sta mu pojasnili, da Bog posluša molitve v vseh jezikih, in mu dali brošuro v totonaščini, ki jo je sprejel z velikim veseljem. (2. letopisov 6:32, 33; Psalm 65:2)

»Kualtsin Tajtoua«

Veliko kraljestvenih oznanjevalcev je navdušenih nad tem razvojem dogodkov, zato si prizadevajo, da bi se kakega jezika domorodnih ljudstev naučili oziroma svoje znanje katerega od teh še izboljšali. Natanko to počne okrajni nadzornik, ki v severni zvezni državi Puebla služi v petih občinah, kjer govorijo jezik nahuatl. Takole pravi: »Otroci, ki so nekoč na shodih zaspali, so sedaj zelo budni in pozorno poslušajo, ko govorim v njihovem jeziku. Nekoč je na koncu shoda k meni pristopil štiriletni deček in mi rekel: ‚Kualtsin tajtoua‘ (lepo govoriš). Občutil sem, da se je bilo vredno potruditi.«

Da, področja, kjer živijo domorodna ljudstva, so res ‚bela za žetev‘, in vsi tisti, ki pri tem sodelujejo, so močno spodbujeni. (Janez 4:35) Roberto, ki je pomagal organizirati prevajalske time, je to povzel z besedami: »Videti solze radosti, ki polzijo po licih naših bratov in sester, ko slišijo resnico v maternem jeziku in jo tudi razumejo, je nepozabno doživetje. Že sama pomisel na to me močno gane.« Ko se tem iskrenim ljudem pomaga, da se postavijo na stran Kraljestva, je nedvomno vesel tudi Jehova. (Pregovori 27:11)

[Okvir na straneh 10, 11]

Spoznajte nekatere prevajalce

● »Odkar pomnim, sta me starša poučevala o resnici. Ko sem bila stara enajst let, pa se je oče na žalost prenehal družiti s krščansko občino. Dve leti kasneje nas je zapustila mati. Ker sem bila najstarejša od petih otrok, sem morala prevzeti materine odgovornosti, čeprav sem še hodila v šolo.

Duhovni bratje in sestre so nas ljubeče podpirali, a je bilo življenje kljub temu težko. Včasih sem se spraševala: ‚Zakaj se mi to dogaja? Tako mlada sem še!‘ Uspelo mi je lahko le zato, ker mi je ob strani stal Jehova. Po končani srednji šoli sem postala polnočasna služabnica, kar mi je zelo pomagalo. Ko so ustanovili tim za prevajanje v jezik nahuatl, so me povabili, naj se jim pridružim.

Moj oče je sedaj spet povezan z občino, Jehovu pa služijo tudi moji mlajši sestri in brata. To, da sem ostala zvesta Jehovu, je bilo vsekakor vredno truda. Jehova je mojo družino bogato blagoslovil.« (Alicia)

● »Sošolka, ki je Priča, je imela v šoli govor o nastanku življenja. Tisto uro sem manjkal in skrbelo me je, kako bom opravil test, zato sem jo prosil, naj mi snov pojasni. Vedno sem se spraševal, zakaj ljudje umirajo. Od nje sem sprejel knjigo Ustvarjanje *, privolil pa sem tudi v biblijski pouk. Stvarnikova ljubezen in namen sta me močno ganila.

Po končanem šolanju se mi je ponudila priložnost, da bi delal kot učitelj španščine in cocilščine. Vendar bi se moral zaradi tega preseliti daleč stran, se še dodatno šolati ob koncu tedna in opuščati krščanske shode. Zato sem raje delal kot zidar. Očetu, ki ni bil Priča, moja odločitev sploh ni bila všeč. Kasneje, ko sem služil kot pionir, se je ustanovil tim za prevajanje biblijske literature v cocilščino. Spodbujen sem bil, naj se timu pridružim.

Vidim, kako se bratje in sestre, ker imajo publikacije v svojem jeziku, počutijo cenjene in spoštovane. To je zelo zadovoljujoče. Naloga, ki jo opravljam, mi je v veliko prednost.« (Humberto)

● »Mati nas je zapustila, ko sem imela šest let. V mojih najstniških letih je oče začel preučevati z Jehovovimi pričami. Nekoč mi je neka sestra predlagala biblijski pouk, pri katerem bi pregledovali tudi nasvete za mlade. Kot najstnica brez mame sem čutila, da je bilo to ravno tisto, kar sem potrebovala. Krstila sem se pri 15 letih.

Leta 1999 so mojega očeta umorili neki zlobni ljudje, ki so hoteli njegovo zemljo. Bila sem povsem na tleh. Padla sem v hudo depresijo in mislila, da ne bom mogla več zdržati. Toda nenehno sem molila k Jehovu za moč. Zelo sta me spodbudila potujoči nadzornik in njegova žena. Kmalu sem postala redna pionirka.

Nekoč sem opazila, da so nekateri šest ur pešačili na shod, samo zato da bi poslušali 20-minutni govor v totonaščini, čeprav je ves ostali shod potekal v španščini, ki je niso razumeli. Zato me je zelo ganilo, ko so me povabili, naj pomagam prevajati biblijske publikacije v totonaščino.

Očetu sem rada govorila o tem, kako močno si želim, da bi služila v podružničnem uradu Jehovovih prič. Rekel mi je, da za samsko dekle mojih let to ne bo tako preprosto. Kako prijetno bo presenečen, ko bo ob vstajenju prišel nazaj in izvedel, da mi je uspelo in da sem prevajala biblijsko literaturo v naš jezik!« (Edith)

[Podčrtna opomba]

^ odst. 28 Življenje – kako je nastalo: z razvojem ali ustvarjanjem?, ki so jo leta 1989 izdali Jehovove priče.

[Slika na strani 9]

Člani prevajalskega tima razpravljajo o besedi, ki jo je težko prevesti v cocilščino