Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Ali vam okoliščine nadzorujejo življenje?

Ali vam okoliščine nadzorujejo življenje?

 Ali vam okoliščine nadzorujejo življenje?

TEŽAVNE razmere in problemi so v teh ‚nevarnih časih‘ nekaj običajnega. (2. Timoteju 3:1) Nekateri problemi so morda začasni in bodo zato prej ali slej minili. Drugi pa trajajo mesece ali celo leta. Zaradi tega se mnogi počutijo kakor psalmist David, ki je vpil k Jehovu: »Stiske srca mojega so se pomnožile, iz nadlog mojih me reši.« (Psalm 25:17)

Ali se bojujete z neobvladljivimi problemi? Če je temu tako, potem lahko najdete pomoč in spodbudo v Bibliji. Premislimo o življenju dveh zvestih Jehovovih služabnikov, ki sta se uspešno spoprijela s težavami. To sta bila Jožef in David. S pregledovanjem tega, kako sta se odzvala na nadloge, se lahko naučimo veliko koristnega. To nam bo pomagalo, da se bomo tudi mi danes znali spoprijeti s podobnimi izzivi.

Pred resnimi izzivi

Jožef je imel že pri 17-ih letih resne težave v svoji družini. Njegovi starejši bratje so opazili, da njihov oče Jakob, »bolj ljubi« Jožefa »nego vse njegove brate«. Zaradi tega »so ga sovražili in ga niso mogli prijazno ogovoriti«. (1. Mojzesova 37:4) Lahko si predstavljamo, kakšno zaskrbljenost in stres so te razmere povzročile Jožefu. Nazadnje so ga bratje tako zelo sovražili, da so ga prodali v suženjstvo. (1. Mojzesova 37:26–33)

Jožef se je moral kot suženj v Egiptu upirati nemoralnemu nagovarjanju žene svojega gospodarja. Ker jo je zavrnil, se je razjezila in ga po krivem obtožila, da jo je skušal posiliti. Vrgli so ga »v stolp« in »noge njegove so vklenili v spone, železo ga je stiskalo do duše«. (1. Mojzesova 39:7–20; Psalm 105:17, 18) To je moralo biti zelo mučno! Jožef je bil kakih 13 let bodisi suženj bodisi zapornik, in to zaradi krivic, ki so mu jih storili drugi, celo člani njegove lastne družine. (1. Mojzesova 37:2; 41:46)

 Tudi David iz starodavnega Izraela se je že kot mladenič spoprijemal s preizkušnjami. Vrsto let je bil prisiljen živeti kot begunec, saj ga je kralj Savel preganjal kot kako žival. David je bil v nenehni nevarnosti. Nekoč je odšel k duhovniku Ahimeleku po hrano. (1. Samuelova 21:1–7) Ko je Savel izvedel, da je Ahimelek pomagal Davidu, ni ukazal le, naj usmrtijo Ahimeleka, temveč naj pobijejo tudi vse druge duhovnike in njihove družine. (1. Samuelova 22:12–19) Ali si lahko predstavljate bolečino, ki jo je občutil David, ko je videl, da je posredno povzročil to tragedijo?

Pomislite na vsa leta, ko sta Jožef in David prestajala nadloge in so z njima grdo ravnali. S pregledovanjem tega, kako sta premagala težavne razmere, se lahko naučimo veliko dragocenega. Premislimo o trojem, v čemer sta ta moža vredna posnemanja.

Ne bodite maščevalni in zagrenjeni

Kot prvo, ta zvesta moža nista dovolila, da bi se zapletla v mrežo zagrenjenosti in maščevalnosti. Jožef bi se med prestajanjem zaporne kazni morda zlahka pogreznil v negativno razmišljanje o tem, kako so ga bratje izdali, in bi si začel zamišljati, kako se jim lahko maščuje, če jih bo še kdaj videl. Kako vemo, da Jožef ni tako pogubno razmišljal? Pomislite, kako je ravnal, ko se mu je zares ponudila priložnost, da se maščuje svojim bratom, ki so v Egipt prišli kupit žito. V pripovedi piše: »Obrne se [Jožef] od njih, in je jokal. [. . .] In zapove Jožef, da naj napolnijo njih priprave z žitom ter jim vrnejo denar vsakemu v njegovo vrečo in jim podele brašna na pot.« Kasneje je Jožef svoje brate poslal nazaj, da bi v Egipt pripeljali še očeta, in jih spodbudil z besedami: »Ne prepirajte se po poti!« Jožef je tako z besedami kot ravnanjem dokazal, da mu zagrenjenost in maščevalnost nista zastrupili življenja. (1. Mojzesova 42:24, 25; 45:24)

Podobno tudi David ni gojil želje, da bi se maščeval kralju Savlu. Dvakrat je imel priložnost, da bi ga usmrtil. Toda ko so ga njegovi možje k temu spodbujali, jim je odvrnil: »GOSPOD me obvaruj, da ne storim te stvari gospodu svojemu, maziljencu GOSPODOVEMU, da bi iztegnil roko zoper njega; kajti on je maziljenec GOSPODOV!« David je vse prepustil v Jehovove roke in svojim možem rekel: »Kakor res GOSPOD živi, ako se ne zgodi, da ga GOSPOD udari ali pride dan njegov, da umrje, ali da pojde v boj in pogine.« Kasneje je David celo spesnil žalostinko, v kateri je objokoval smrt Savla in njegovega sina Jonatana. Kakor Jožef tudi David ni dovolil, da bi ga prevzela maščevalnost. (1. Samuelova 24:3–6; 26:7–13; 2. Samuelova 1:17–27)

 Ali ob kakšni krivici, ki vas prizadene, gojite željo po maščevanju in se ne morete znebiti zagrenjenosti? To se lahko zgodi kaj hitro. Če dovolimo, da nas premagajo občutki, se lahko posledice izkažejo za bolj pogubne, kakor pa je krivica sama. (Efežanom 4:26, 27) Čeprav imamo morda malo ali sploh nič nadzora nad tem, kaj počnejo drugi, pa lahko nadzorujemo to, kako se odzovemo mi. Maščevanje in zagrenjenost lažje odpravimo, če verjamemo, da bo ob svojem času zadeve uredil Jehova. (Rimljanom 12:17–19)

Kar najbolj izkoristite svoje okoliščine

Drugo, kar se lahko naučimo, je to, da ne dovolimo, da bi nas okoliščine ohromile. Razmišljanje o tem, česa ne moremo storiti, nas lahko toliko zaposli, da izgubimo izpred oči to, kar lahko storimo. Tako pravzaprav okoliščine prevzamejo nadzor nad nami. To bi se lahko zgodilo Jožefu, a se je raje odločil, da bo kar najbolje izkoristil svoje razmere. Ko je bil suženj, je našel »milost v očeh njegovih [gospodarjevih] in bil mu je za strežnika. In postavil ga je čez hišo svojo.« Podobno je ravnal tudi v zaporu. Zaradi Jehovovega blagoslova in ker je bil Jožef marljiv, je »načelnik stolpa [. . .] dal Jožefu v roko vse zvezane v stolpu; in vse, kar so tam delali, je vodil on«. (1. Mojzesova 39:4, 21–23)

David je v letih, ko je živel kot begunec, prav tako kar najbolje izkoristil svoje okoliščine. Ko je prebival v Paranski puščavi, je skupaj s svojimi možmi varoval Nabalove črede pred plenilskimi tolpami. »Bili so nam kakor zidovje po noči in po dnevi,« je rekel eden od Nabalovih pastirjev. (1. Samuelova 25:16) Ko je bil David pozneje v Ziklagu, je napadal južna mesta Izraelovih sovražnikov in tako ščitil Judove meje. (1. Samuelova 27:8; 1. letopisov 12:20–22)

Ali se moramo še bolj potruditi, da bi kar najbolje izkoristili svoje okoliščine? Resda je to morda izziv, vendar nam lahko uspe. Apostol Pavel je ob premišljevanju o svojem življenju napisal: »Jaz sem se namreč naučil, zadovoljen biti s tem, kar imam. [. . .] Sleherne in vsake stvari sem vajen, sit biti in lačen, v obilosti živeti in v pomanjkanju.« Kako to, da je imel Pavel takšen pogled na življenje? Vedno se je zanašal na Jehova. Priznal je: »Vse morem v njem, ki me krepča.« (Filipljanom 4:11–13)

Čakajte na Jehova

Tretjič, ne ravnajmo nesvetopisemsko, da bi spremenili svoje okoliščine, ampak raje čakajmo na Jehova. Učenec Jakob je zapisal: »Zdržljivost pa naj svoje delo opravi do konca, da boste popolni in zdravi v vseh pogledih, da vam ne bo ničesar manjkalo.« (Jakob 1:4NW) Zdržljivost bi morala ‚svoje delo opraviti do konca‘, torej bi morali preizkušnji pustiti, da gre svojo pot, in je ne bi smeli poskušati kako nesvetopisemsko na hitro končati. Potem bo naša vera preizkušena in prečiščena, odkrila pa se bo tudi njena krepilna moč. Takšno zdržljivost sta imela Jožef in David. Nista skušala poiskati rešitve, s katero bi si lahko nakopala Jehovovo neodobravanje, ampak sta se raje trudila svoje okoliščine kar najbolje izkoristiti. Čakala sta na Jehova in zaradi tega sta bila zelo blagoslovljena! Jehova je oba uporabil, da sta rešila in vodila njegovo ljudstvo. (1. Mojzesova 41:39–41; 45:5; 2. Samuelova 5:4, 5)

Tudi mi se morda spoprijemamo z razmerami, v katerih nas mika, da bi poiskali nesvetopisemsko rešitev. Ali ste na primer malodušni, ker še niste našli ustreznega zakonskega tovariša? Če je tako, potem se uprite skušnjavi, da bi prezrli Jehovovo zapoved, naj se poročimo »samo v Gospodu«. (1. Korinčanom  7:39) Ali imate zakonske težave? Ne prepustite se duhu tega sveta, ki podpira ločitev in razvezo, temveč si z zakoncem prizadevajta rešiti težave. (Malahija 2:16; Efežanom 5:21–33) Ali vam je težko skrbeti za družino, ker imate ekonomske težave? Čakati na Jehova pomeni tudi, da se ne zapletamo v vprašljive ali nezakonite dejavnosti, samo zato, da bi prišli do denarja. (Psalm 37:25; Hebrejcem 13:18SSP) Res, vsi si moramo močno prizadevati, da kar najbolje izkoristimo svoje okoliščine, in se truditi, da bi nas Jehova imel za kaj blagosloviti. Pri tem bodimo odločeni, da bomo čakali na Jehova, ki bo težave najbolje rešil. (Miha 7:7)

Jehova vas bo podpiral

Premišljevanje o tem, kako so se v Bibliji omenjeni ljudje, kot denimo Jožef in David, uspešno spoprijemali z razočaranjem in težavnimi razmerami, nam lahko zelo koristi. Četudi so njihove zgodbe opisane le na nekaj straneh Biblije, so preizkušnje, ki so jih doživljali, trajale veliko let. Vprašajte se: ‚Kako je tem Božjim služabnikom uspelo, da so se sprijaznili s svojimi okoliščinami? Kako so ostali radostni? Katere lastnosti so morali razvijati?‘

Dobro je tudi, če premislimo o zdržljivosti današnjih Jehovovih služabnikov. (1. Petrov 5:9) Vsako leto je v Stražnem stolpu in Prebudite se! objavljenih veliko življenjskih zgodb. Ali jih preberete in poglobljeno premišljujete o zgledih teh zvestih kristjanov? Poleg tega so tudi v naših občinah takšni, ki so zvesto zdržali v neprijetnih okoliščinah. Ali se na občinskih shodih z njimi redno družite in se od njih učite? (Hebrejcem 10:24, 25)

Ko se znajdete sredi težavnih okoliščin, bodite prepričani, da je Jehovu mar za vas in vas bo podpiral. (1. Petrov 5:6–10) Trudite se, da okoliščine ne bi prevzele nadzora nad vašim življenjem. Posnemajte zgled Jožefa, Davida in drugih, tako da ne gojite maščevalnosti, kar najbolje izkoristite svoje razmere in čakate na Jehova, ki bo težave najbolje rešil. Približajte se mu, s tem da molite in ste duhovno dejavni. Tako boste lahko tudi vi občutili radost in veselje celo v teh težavnih časih. (Psalm 34:8)

[Slika na straneh 20, 21]

Jožef se je trudil kar najbolje izkoristiti svoje okoliščine

[Slika na strani 23]

David je za rešitev svojih težav čakal na Jehova