Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

Jehovova veličina je nedoumljiva

Jehovova veličina je nedoumljiva

 Jehovova veličina je nedoumljiva

»Velik je GOSPOD in zelo hvaljen, njegova veličina je nedoumljiva.« (PSALM 145:3, SSP)

1., 2. Kakšen človek je bil David in kaj je menil o sebi v primerjavi z Bogom?

PISEC 145. psalma je znana zgodovinska osebnost. Ko je bil še mladenič, se je spopadel z oboroženim velikanom in ga ubil. In kot kralj se je vojskoval s številnimi sovražniki ter jih premagal. To je bil David, drugi kralj staroveškega Izraela. Njegov sloves se s smrtjo ni prav nič zmanjšal, tako da je celo danes milijonom poznan.

2 David je kljub vsem svojim uspehom ostal ponižen. O Jehovu je zapel: »Ko ogledujem nebesa tvoja, prstov tvojih delo, mesec in zvezde, ki si jih postavil, govorim: Kaj je človek, da se ga spominjaš, ali sin človekov, da ga obiskuješ?« (Psalm 8:3, 4) David se ni imel za pomembnega. Zasluge za rešitev iz rok vseh svojih sovražnikov je pripisal Jehovu in o njem dejal: »Dal si mi tudi zveličanja svojega ščit, in ljubeznivost [ponižnost, NW] tvoja me je poveličala.« (2. Samuelova 22:1, 2, 36) Jehova kaže ponižnost s tem, da je usmiljen do grešnikov, in David je bil hvaležen za Božjo nezasluženo dobrotljivost.

‚Poviševal bom Boga, Kralja‘

3. a) Kdo je bil za Davida pravi Izraelov kralj? b) Kako dolgo si je David želel hvaliti Jehova?

3 Čeprav je bil David od Boga postavljeni kralj, je za pravega Izraelovega kralja imel Jehova. Rekel je: »Tvoje je kraljestvo, o GOSPOD, in ti si povišan kot glava nad vsem!« (1. letopisov 29:11) David je zares spoštoval Boga kot vladarja! »Poviševati te hočem, Bog moj in Kralj,« je zapel, »in slaviti ime tvoje vedno in vekomaj. Vsak dan te bom slavil in hvalil ime tvoje vedno in vekomaj.« (Psalm 145:1, 2) David si je želel Boga Jehova hvaliti dan za dnem in v vso večnost.

4. Kateri lažni trditvi sta razkriti v 145. psalmu?

4 Stopetinštirideseti psalm je odločen odgovor na Satanovo trditev, češ da je Bog sebičen vladar, ki svojim stvarjenjem odreka svobodo. (1. Mojzesova 3:1–5) Ta psalm postavlja na laž tudi Satanovo trditev, da tisti, ki ubogajo Boga,  delajo to le iz koristoljubja, in ne iz ljubezni do njega. (Job 1:9–11; 2:4, 5) Podobno kot David tudi današnji pravi kristjani priskrbujejo odgovor na Hudičeve lažne obtožbe. Cenijo upanje na večno življenje pod kraljestveno vlado, ker želijo Jehova večno hvaliti. Pravzaprav ga milijoni že danes hvalijo, s tem da verujejo v Jezusovo odkupno žrtev in iz ljubezni poslušno služijo Jehovu kot njegovi posvečeni, krščeni častilci. (Rimljanom 5:8; 1. Janezov 5:3)

5., 6. Katere priložnosti imamo za slavljenje in hvaljenje Jehova?

5 Pomislimo na številne priložnosti, ki jih kot Jehovovi služabniki imamo, da svojega Boga slavimo in hvalimo. To lahko storimo v molitvi, ko nas močno gane kaj, kar smo prebrali v njegovi Besedi, Bibliji. Svojo veliko hvaležnost mu lahko izrazimo tudi, ko nas spodbudi to, kako ravna s svojim ljudstvom, ali pa nas prevzame kaj iz njegovega čudovitega stvarstva. Boga Jehova prav tako slavimo, ko s soverniki na krščanskih shodih ali pa v osebnih pogovorih razpravljamo o njegovih namenih. Jehova pravzaprav hvalimo z vsemi ‚dobrimi deli‘, ki jih naredimo v prid Božjega kraljestva. (Matevž 5:16)

6 V zadnjih letih lahko k takšnim dobrim delom Jehovovega ljudstva prištejemo tudi gradnjo številnih prostorov za čaščenje v revnejših državah. Mnogo teh se je zgradilo zaradi finančne podpore sovernikov iz drugih držav. Nekateri kristjani pomagajo tako, da prostovoljno odidejo v takšne kraje in sodelujejo pri gradnji kraljestvenih dvoran. Vendar pa je najpomembnejše dobro delo hvaljenje Jehova z oznanjevanjem dobre novice o njegovem Kraljestvu. (Matevž 24:14) Kot je razvidno iz nadaljnjih vrstic 145. psalma, je David cenil Božje vladanje in povzdigoval njegovo kraljevanje. (Psalm 145:11, 12) Ali ste tudi vi podobno hvaležni za Božje ljubeče vladanje? Ali redno govorite drugim o njegovem Kraljestvu?

Zgledi Božje veličine

7. Navedite glavni razlog, zakaj naj bi hvalili Jehova.

7 V Psalmu 145:3, SSP, je zapisan glavni razlog, zakaj naj bi hvalili Jehova. David poje: »Velik je GOSPOD in zelo hvaljen, njegova veličina je nedoumljiva.« Jehovova veličina je brezmejna. Ljudje je ne moremo povsem preiskati, razumeti ali izmeriti. Gotovo pa nam bo koristilo, če razmislimo o zgledih Jehovove nedoumljive veličine.

8. Kaj nam o Jehovovi veličini in moči odkriva vesolje?

8 Skušajte se spomniti, kako ste se kdaj v jasni noči, daleč proč od bleščečih mestnih luči, zazrli v nebo. Ali vas niso prevzele številne zvezde, razsejane po črnini vesolja? Ali niste bili spodbujeni, da hvalite Jehova za njegovo veličino, ki se kaže v ustvaritvi vseh teh nebesnih teles? Toda kar ste videli, je le neznaten del zvezd naše galaksije. Poleg tega po ocenah obstaja več kot sto milijard galaksij, od katerih lahko brez teleskopa vidimo le tri. Zares, neštete zvezde in galaksije v brezmejnem vesolju pričajo o Jehovovi stvarjenjski moči in nedoumljivi veličini. (Izaija 40:26)

9., 10. a) Kako vse je Jehovova veličina prišla do izraza v zvezi z Jezusom Kristusom? b) Kako bi moralo Jezusovo vstajenje vplivati na našo vero?

9 Premislite še o drugih vidikih Jehovove veličine, in sicer o tistih, ki zadevajo Jezusa Kristusa. Bog je pokazal veličino, ko je ustvaril svojega Sina in ga dolge veke uporabljal kot »delovodja«. (Pregovori 8:22–31) Veličina Jehovove ljubezni je prišla do izraza, ko je svojega edinorojenega Sina dal v odkupno žrtev za človeštvo. (Matevž 20:28; Janez 3:16; 1. Janezov 2:1, 2) Poleg tega daleč presega človekovo razumevanje tudi veličastno in  nesmrtno duhovno telo, ki ga je Jehova oblikoval za Jezusa ob njegovem vstajenju. (1. Petrov 3:18)

10 Z Jezusovim vstajenjem je povezanih mnogo izjemnih vidikov Jehovove nedoumljive veličine. Bog je Jezusu nedvomno omogočil, da se je ponovno spomnil vloge, ki jo je imel pri ustvarjanju vidnega in nevidnega. (Kološanom 1:15, 16) Sem spadajo druga duhovna bitja, vesolje, rodovitna zemlja in vse oblike fizičnega življenja na našem planetu. Jehova je Sinu poleg spomina na celotno zgodovino nebeškega in zemeljskega življenja, kateremu je bil priča v predčloveškem obstoju, obnovil tudi spomin na to, kar je doživel kot popoln človek. Da, Jezusovo vstajenje odkriva Jehovovo nedoumljivo veličino. Še več, to veliko dejanje je jamstvo, da bodo lahko obujeni tudi drugi. To bi nam moralo okrepiti vero, da lahko Bog povrne v življenje milijone mrtvih, ki jih hrani v svojem popolnem spominu. (Janez 5:28, 29; Dejanja 17:31)

Čudovita in mogočna dela

11. Katero veliko delo je Jehova pričel ob binkoštih leta 33 n. š.?

11 Jehova je po Jezusovem vstajenju naredil še mnogo drugih velikih in čudovitih del. (Psalm 40:5) Ob binkoštih leta 33 n. š. je ustanovil nov narod, ‚Božji Izrael‘, ki je bil sestavljen iz Kristusovih učencev, maziljenih s svetim duhom. (Galatom 6:16) Ta novi duhovni narod se je močno razširil po tedaj znanem svetu. Kljub odpadništvu, do katerega je prišlo po smrti Jezusovih apostolov in iz katerega se je razvilo tako imenovano krščanstvo, je Jehova še naprej opravljal čudovita dela, zato da bi se njegov namen zagotovo izpolnil.

12. Kaj dokazuje dejstvo, da je Biblija na voljo v vseh glavnih jezikih?

12 Na primer, celotna Biblija se je ohranila in navsezadnje bila prevedena v vse današnje glavne jezike. Pogosto se je prevajala v težavnih razmerah in pod grožnjo smrti Satanovih zastopnikov. Biblije prav gotovo ne bi mogli prevesti v več kot 2000 jezikov, če ne bi tako hotel nedoumljivo veliki Bog Jehova!

13. Kako se od 1914. leta Jehovova veličina kaže v namenih, povezanih s Kraljestvom?

13 Jehovova veličina se kaže tudi v namenih, povezanih s Kraljestvom. Leta 1914 je denimo ustoličil svojega Sina, Jezusa Kristusa, za nebeškega kralja. Kmalu zatem je Jezus ukrepal proti Satanu in njegovim demonom. Izgnal jih je iz nebes in njihovo delovanje omejil na bližino zemlje, kjer zdaj čakajo, da bodo vrženi v brezno. (Razodetje 12:9–12; 20:1–3) Jezusovi maziljeni sledilci odtlej doživljajo še večje preganjanje. Toda Jehova jih med Kristusovo nevidno navzočnostjo podpira. (Matevž 24:3NW; Razodetje 12:17)

14. Katero čudovito delo je Jehova izvršil leta 1919 in kaj se je z njim doseglo?

14 Leta 1919 je Jehova izvršil še eno čudovito delo, s katerim je dokazal svojo veličino. Oživil je Jezusove maziljene sledilce, ki so bili v stanju duhovne nedejavnosti. (Razodetje  11:3–11) Od tega leta naprej maziljeni kristjani goreče oznanjujejo dobro novico o ustanovljenem nebeškem Kraljestvu. Zbrali so še druge maziljence ter tako dopolnili število 144.000. (Razodetje 14:1–3) S Kristusovimi maziljenimi sledilci je Jehova položil temelj za ‚novo zemljo‘, namreč pravično človeško družbo. (Razodetje 21:1) Toda kaj se bo zgodilo z ‚novo zemljo‘, ko bodo vsi zvesti maziljenci odšli v nebesa?

15. Katero delo vodijo maziljeni kristjani in s kakšnim rezultatom?

15 Leta 1935 sta v izdajah revije Stražni stolp, 1. in 15. avgust, izšla preučevalna članka, ki sta pojasnila ‚veliko množico‘, omenjeno v sedmem poglavju Razodetja. Maziljeni kristjani so te zveste častilce iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov pričeli vneto vabiti, naj se jim pridružijo. Pripadniki te ‚velike množice‘ bodo preživeli bližnjo ‚veliko stisko‘, z obetom na večno življenje v raju kot stalni člani ‚nove zemlje‘. (Razodetje 7:9–14) Zaradi kraljestvenega oznanjevanja in pridobivanja učencev, ki ga vodijo maziljeni kristjani, ima danes več kot šest milijonov ljudi upanje na neskončno življenje v zemeljskem raju. Komu gre zasluga za takšen porast, ki smo mu priče kljub nasprotovanju Satana in njegovega pokvarjenega sveta? (1. Janezov 5:19) Vse to je lahko dosegel le Jehova s svojim svetim duhom. (Izaija 60:22; Zaharija 4:6)

Jehovova slava in veličastnost

16. Zakaj ljudje ne moremo dobesedno videti ‚lepote in slave Jehovovega veličastva‘?

16 Jehovove »čudovite stvari« in »mogočna dela« ne bodo nikoli pozabljena. David je zapisal: »Rod naj rodu slavi dela tvoja in oznanjajo naj junaške čine tvoje [tvoja mogočna dela, SSP]. Lepoto in slavo tvojega veličastva in čudovite stvari tvoje bom premišljeval. In moč strašnih del tvojih naj slavé; in velika dela tvoja bom pripovedoval.« (Psalm 145:4–6) Toda koliko je David sploh lahko poznal Jehovovo slavo, ko pa je ‚Bog duh‘ in ga zato človeške oči ne morejo videti? (Janez 1:18; 4:24)

17., 18. Kako je lahko David poglobil svoje cenjenje ‚lepote in slave Jehovovega veličastva‘?

17 David Boga sicer ni mogel videti, vendar je na različne načine lahko poglabljal  svoje cenjenje Jehovove veličastnosti. V Svetih spisih je lahko na primer bral o Božjih mogočnih dejanjih, kot je bilo na primer uničenje hudobnega sveta z vesoljnim potopom. Zelo verjetno se je seznanil s pripovedjo, kako je Bog z osvoboditvijo Izraelcev iz egiptovskega suženjstva ponižal egiptovske lažne bogove. Takšni dogodki pričajo o Jehovovi veličastnosti in veličini.

18 David je Božjo veličastnost nedvomno vse bolj cenil tudi zato, ker je o prebranem iz Svetih spisov poglobljeno premišljeval. Morda je poglobljeno premišljeval o tem, kaj se je zgodilo, ko je Jehova Izraelcem dal Postavo. Začelo je grmeti, se bliskati, pojavili so se temni oblaki in zaslišal se je močan glas roga. Gora Sinaj se je tresla in kadila. Izraelci, ki so bili zbrani ob vznožju gore, so celo slišali »deset besed«, ki jim jih je iz srede ognja in oblaka govoril Jehova po angelskem predstavniku. (5. Mojzesova 4:32–36; 5:22–24; 10:4; 2. Mojzesova 19:16–20; Dejanja 7:38, 53) Kakšen dokaz Jehovove veličastnosti! Tisti, ki imajo Božjo Besedo radi in poglobljeno premišljujejo o teh pripovedih, si ne morejo kaj, da jih ne bi ganila ‚lepota in slava Jehovovega veličastva‘. Danes nam je seveda na voljo celotna Biblija, v kateri so zapisana različna sijajna videnja, ob katerih nas prevzame Jehovova veličina. (Ezekiel 1:26–28; Daniel 7:9, 10; Razodetje, 4. poglavje)

19. Kaj bo poglobilo naše cenjenje Jehovove veličastnosti?

19 Davida je Božja veličastnost morda prevzela tudi ob preučevanju zakonov, ki jih je Bog dal Izraelcem. (5. Mojzesova 17:18–20; Psalm 19:7–11) Upoštevanje teh zakonov je izraelski narod dvignilo nad druga ljudstva in ga od njih ločilo. (5. Mojzesova 4:6–8) Podobno kakor David bomo tudi mi Jehovovo veličastnost še bolj cenili, če bomo Sveto pismo redno brali, o njem poglobljeno premišljevali in ga marljivo preučevali.

Božje moralne lastnosti poudarjajo Njegovo veličino

20., 21. a) Katere Jehovove lastnosti, omenjene v Psalmu 145:7–9, povzdigujejo njegovo veličino? b) Kako omenjeni Božji lastnosti vplivata na vse tiste, ki ljubijo Boga?

20 Kot smo opazili, nam prvih šest vrstic 145. psalma daje tehtne razloge za to, da hvalimo Jehova za vse, kar je povezano z njegovo nedoumljivo veličino. Vrstice od 7 do 9 pa povzdigujejo Božjo veličino, ki se kaže v njegovih moralnih lastnostih. David poje: »Spomin obile dobrote tvoje naj vre iz njih in o pravičnosti tvoji naj glasno pojó. Milosten in usmiljen je GOSPOD, počasen v jezo in velik v milosti [srčni dobrotljivosti, NW]; dobrotljiv je GOSPOD vsem in usmiljenje njegovo gre čez vsa dela njegova.«

21 V teh vrsticah David najprej opozori na Jehovovo dobroto in pravičnost – na lastnosti, o katerih je podvomil Satan Hudič. Kako ti lastnosti vplivata na vse tiste, ki ljubijo Boga in se podrejajo njegovemu vladanju? Jehovova dobrota in njegovo pravično vladanje navdajata njegove častilce s takšnim veseljem, da iz njih neprestano vre hvala. Poleg tega je Jehova dober do ‚vseh‘. Upamo, da se bodo zaradi tega še mnogi, preden bo prepozno, pokesali in pričeli častiti pravega Boga. (Dejanja 14:15–17)

22. Kako Jehova ravna s svojimi služabniki?

 22 Davidu so bile dragocene tudi lastnosti, ki jih je poudaril sam Bog, ko »je šel mimo njega [Mojzesa] in klical: GOSPOD, GOSPOD, Bog mogočni, poln usmiljenja in milostiv, počasen za jezo in obilen v milosti [srčni dobrotljivosti, NW] in resnici«. (2. Mojzesova 34:6) Tako je lahko David izjavil: »Milosten in usmiljen je GOSPOD, počasen v jezo in velik v srčni dobrotljivosti.« Čeprav je Jehova nedoumljivo velik, s svojimi človeškimi služabniki ravna dostojanstveno, s tem ko je do njih milosten. Zelo je usmiljen – skesanim grešnikom je na temelju Jezusove odkupne žrtve pripravljen odpustiti. Jehova je tudi počasen za jezo. Svojim služabnikom namreč daje možnost, da premagajo slabosti, ki bi jim lahko preprečile vstopiti v novi svet pravičnosti. (2. Petrov 3:9, 13, 14)

23. Katero dragoceno lastnost bomo preiskali v naslednjem članku?

23 David poveličuje Božjo srčno dobrotljivost oziroma zvestovdano ljubezen. Preostali del 145. psalma pravzaprav pokaže, kako Jehova izkazuje to lastnost in kako se njegovi zvestovdani služabniki nanjo odzivajo. O tem bomo razpravljali v naslednjem članku.

Kako bi odgovorili?

• Katere priložnosti imamo »vsak dan« za hvaljenje Jehova?

• Kateri zgledi kažejo, da je Jehovova veličina nedoumljiva?

• Kako lahko poglobimo svoje cenjenje Jehovove sijajne veličastnosti?

[Preučevalna vprašanja]

[Slika na strani 10]

Galaksije pričajo o Jehovovi veličini

[Vir slike]

Courtesy of Anglo-Australian Observatory, photograph by David Malin

[Slika na strani 12]

Kako je Jehovova veličina prišla do izraza v zvezi z Jezusom Kristusom?

[Slika na strani 13]

Ko so Izraelci na gori Sinaj prejeli Postavo, so videli dokaze Jehovove sijajne veličastnosti?